Jedro

Sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ne more ugotavljati vsebine dogovora pogodbenih strank in ne ocenjevati dokazov. Ocena dokazov, kadar je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, je pridržana pristojnemu pravdnemu sodišču. Da je bila najemnina obračunana v skladu z najemno pogodbo oz. dogovorom strank, bo moral, glede na že zapisano, dokazati upnik v pravdnem postopku, v katerem bo pristojno sodišče tudi izvedlo in presodilo predložene dokaze.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 07.03.2000 s sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 23.02.2000 v 2. točki izreka in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil. Navedel je, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, saj iz najemne pogodbe, ki jo je dolžnik predložil sodišču, izhaja, da cena ni določena glede na število m2, pač pa celovito v višini 2.500 DEM mesečno. Kateri prostori so predstavljali predmet najema, pa med strankama nikoli ni bilo sporno. Pritožba ni utemeljena. Upnik meni, da je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor glede obračuna najemnine, napačno štelo kot obrazloženega. Zato je sodišče druge stopnje preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ). Dolžnik mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (2. odst 53. člena ZIZ). Dolžnik je ugovarjal izračunu mesečnega obroka najemnine. Navedel je, da je bila površina najetih poslovnih prostorov manjša od tiste, ki je bila navedena v pogodbi. Glede na že plačane obroke najemnine je izračunal 427,67 DEM preplačila mesečno in na tej podlagi utemeljil svoj pobotni ugovor. Dolžnik je navedel pravno pomembna dejstva, ki bi lahko privedla do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična. S njimi je obrazloženo oporekal obstoju in višini terjatve. Ob tem sodišče druge stopnje upniku še pojasnjuje, da sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku, ne more ugotavljati vsebine dogovora pogodbenih strank in ne ocenjevati dokazov. Ocena dokazov, kadar je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, je pridržana pristojnemu pravdnemu sodišču (2. odst. 62. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 434. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Da je bila najemnina obračunana v skladu z najemno pogodbo oz. dogovorom strank, bo moral, glede na že zapisano, dokazati upnik v pravdnem postopku, v katerem bo pristojno sodišče tudi izvedlo in presodilo predložene dokaze. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika pravilno štelo za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ in je zato odločitev, kot je razvidna iz izreka izpodbijanega sklepa, povsem v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo. Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da upnik s pritožbo ni uspel, bo moral sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).