Jedro

Izguba kakšnega parkirnega prostora na strani nasprotnih udeležencev v razmerju do onemogočene uporabe celotnega vzhodnega dela pohodne ploščadi na strani predlagatelja (ob pogoju obstoja njegove lastninske pravice na gospodujočem delu zemljišča), ne predstavlja nesorazmernega posega. Zaradi izgube kakšnega parkirnega prostora namreč ni mogoče predlagatelju onemogočiti uporabe celotnega vzhodnega dela pohodne ploščadi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje: - v I. točki izreka razveljavi, - v II., III. in IV. točki izreka pa razveljavi ter v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepravdni postopek, ki je bil prekinjen s sklepom N 56/2011 z dne 11. 11. 2014 nadaljuje z dnem 7. 6. 2016 (I. točka izreka) in zavrnilo predlagateljev predlog za dovolitev nujne poti z dne 11. 5. 2011 z dopolnitvijo z dne 6. 3. 2013 (II. točka izreka). Odločilo je še, da je predlagatelj dolžan v 15 dneh od prejema tega sklepa nasprotnima udeležencema I.Ž. in Č.L. povrniti stroške postopka, vsakemu 487,39 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka pa do plačila (III. točka izreka), in da predlagatelj sam trpi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Poudarja, da predstavlja vprašanje lastninske pravice gospodujočega in služečega zemljišča v obravnavani zadevi predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o nujni poti. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da vprašanje lastništva ni relevantno in je, preden so prenehali razlogi zaradi katerih je bil postopek prekinjen, nadaljevalo postopek. Sprememba sodnika ter racionalnost in ekonomičnost postopka ne moreta biti razloga za nadaljevanje postopka. O predlogu za dovolitev nujne poti je sodišče odločilo ne, da bi počakalo do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju in tudi samo tega vprašanja ni rešilo. Sprejeta odločitev po njegovi oceni zato ne more biti zakonita. Uveljavlja kršitev načela neposrednosti. Narok dne 8. 7. 2016 je potekal pred drugim sodnikom, ki pa naroka ni začel znova, temveč ga je le nadaljeval, prav tako v zadevi ni opravil ogleda, ki pa je v postopku določitve nujne poti ključnega pomena. Ob ogledu bi se sodišče namreč lahko prepričalo, da do vzhodnega dela pohodne ploščadi z vozili z javne ceste ni mogoče dostopati drugače kot preko parc. št. 1977, 1975/2 in 1975/1, prav tako bi se lahko prepričalo, da dostop z vozili iz smeri L. ni mogoč. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da bi bila korist gospodujoče nepremičnine manjša kot škoda, ki bi nastala nasprotnim udeležencem in to utemeljilo z izgubo parkirnih mest nasprotnih udeležencev ter napačno zaključilo, da predlagatelj nujno pot potrebuje predvsem za parkiranje. Pri tem je spregledalo, da je predlagatelj že predlogu navedel, da nujno pot potrebuje za hojo in vožnjo z vozili, zaslišan pa izpovedal, da jo potrebuje tudi za parkiranje in da spodnjih prostorov ni saniral, ker nima poti. Iz smeri L. dostop z vozili ni mogoč, saj je cesta ograjena s količki, nato pa se nadaljuje v pešpot širini 1 m, ki ne omogoča dostopa in redne rabe nepremičnine. Zaključek sodišča prve stopnje, da ima predlagatelj potno zvezo z javno cesto po drugi strani, kjer je možen dostop peš in tudi z vozili, je v nasprotju s stanjem v naravi, o čemer bi se sodišče lahko prepričalo na ogledu. Ob zmotni ugotovitvi dejanskega stanja je zmotna tudi vsebinska presoja. Že doslej je pritožnik uporabljal to pot, prav tako je do dokončnih odločitev sodišča v obeh nepravdnih postopkih dovolil parkiranje na njegovi pohodni strehi in to v ničemer ni oviralo uporabe nepremičnine. Upoštevaje dosedanjo rabo, je zaključek sodišča prve stopnje o nesorazmernosti posega v lastninsko pravico, brez vsake podlage. Sodišče je glede parkiranja uporabilo dvojna merila, saj favorizira parkiranje nasprotnih udeležencev kot dobrino (poudarja, da je zagotovljeno brezplačno parkiranje pred stanovanjem dobrina), parkiranje na ploščadi predlagatelja pa kot ugodje, iz razloga katerega nujne poti ni mogoče dovoliti. Sodišče je napačno uporabilo test sorazmernosti. Kljub temu da predlagatelj sploh nima povezave z javno cesto in nima primernega dostopa do svoje nepremičnine, je sodišče prve stopnje nekritično dalo prednost brezplačnemu parkiranju nasprotnih udeležencev, čeprav je v bližini dovolj parkirnih mest. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne v nov postopek.

3. Na pritožbo so ločene odgovore podali nasprotni udeleženci: 2.) I.Ž., 13.) J.P. in 14.) A.P. ter 15.) L.M. in 8.) T.V.. Vsi se zavzemajo za zavrnitev neutemeljene pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Nasprotni udeleženec I.Ž. zahteva povrnitev priglašenih stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP).

6. Pri določitvi nujne poti sta v skladu z določbama 88 in 89. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) osnovna kriterija: nujnost poti, ker nepremičnina nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto ali pa je taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški (88. člen SPZ), ter načelo sorazmernosti, v skladu s katerim nujna pot ne sme onemogočati ali znatno ovirati uporabe nepremičnine, po kateri bi potekala, omejitev lastninske pravice pa mora izhajati iz legitimnega cilja, za dosego katerega mora biti nujna in primerna, dosežena korist pa mora biti sorazmerna s posegom v lastninsko pravico lastnika nepremičnine, po kateri bi potekala (89. člen SPZ).

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je predlagatelj lastnik parc. št. 1975/3 k.o. ..., ki v naravi predstavlja stavbo v treh etažah, pri čemer zadnja tretja etaža predstavlja vzhodni del pohodne ploščadi, parkirnega prostora, za dostop do katere predlagatelj predlaga nujno pot iz javne ceste parc. št. 2163/5 k.o. ... preko parc. št. 1975/1, 1977 in 1975/2, ki v naravi predstavljajo: parc. št. 1975/1 v pretežnem delu zemljišče pod stavbo, njen severozahodni del pa dovozno pot, parc. št. 1977 nadaljevanje dovozne poti in parc. št. 1975/2 pa predstavlja parkirišče (zahodni del pohodne ploščadi). Med predlagateljem in nasprotnimi udeleženci je sporno lastništvo vzhodnega dela pohodne ploščadi, torej tretja etaža stavbe na parc. št. 1975/3, saj nasprotni udeleženci zatrjujejo, da tudi vzhodni del pohodne ploščadi predstavlja funkcionalno oziroma pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu G. 25, zato ne more biti last predlagatelja. Za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča za stavbo na naslovu G. 25 (parc. št. 1975/1), že teče nepravdni postopek N 118/2010. Zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, je bil zato postopek v obravnavani zadevi s sklepom N 56/2011 z dne 11. 11. 2014 prekinjen do pravnomočnosti postopka o določitvi pripadajočega zemljišča k že navedeni stavbi. S sedaj izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek nadaljuje in zavrnilo predlagateljev predlog za dovolitev nujne poti.

8. Sodišče prve stopnje ima možnost, da lahko po tem, ko je prekinilo postopek, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP), svojo odločitev o tem, da bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine, ali celo če situacijo drugače oceni.(1) Gre torej za obstoj drugih razlogov za nadaljevanje postopka, ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi čakalo na pravnomočen zaključek postopka glede predhodnega vprašanja. Prav to je storilo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru. Prekinjeni postopek je nadaljevalo, ker je drug sodnik, ki mu je bila dodeljena zadeva, sedaj drugače ocenil, da predhodno vprašaje lastništva gospodujočega in služečega zemljišča ni relevantno za odločitev o dovolitvi nujne poti, saj je ocenil, da ne glede na lastništvo gospodujočega in služečega zemljišča, predlog za dovolitev nujne poti ni utemeljen, ker ima predlagateljeva nepremičnina povezavo z javno potjo, hkrati pa poseg v lastninsko pravico nasprotnih udeležencev ne bi bil sorazmeren. Po oceni sodišča druge stopnje ima pritožba utemeljene pomisleke v pravilnost tovrstnih prvostopenjskih zaključkov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

9. Iz pravnomočnega sklepa o prekinitvi postopka N 56/2011 z dne 11. 11. 2014 z dne (list. št. 172 - 173, 5. točka obrazložitve) izhaja, da je med udeleženci postopka nesporno, da predlagatelj do vzhodnega dela pohodne ploščadi z vozilom nima možnosti dostopa drugje kot preko dela pohodne ploščadi, katerega lastniki so nasprotni udeleženci. Ob tem ni zanemariti dejstva, da pohodna ploščad predstavlja parkirišče in je ni mogoče obravnavati zgolj kot streho stavbe v lasti predlagatelja, za normalo rabo katere (torej zgolj stavbe) bi bilo treba omogočiti dostop do stavbe. Streha predstavlja parkirno površino, ki se je kot taka tudi uporabljala in iz nižjih nivojev (klet dva in klet ena) nima prehoda z vozilom. Na predlagateljevem delu pohodne ploščadi pa je tudi vhod (tovorno dvigalo) za povezavo do nižjih etaž predlagateljeve nepremičnine. Sodišče prve stopnje je obravnavalo stavbo brez njene specifične lastnosti, ki jo predstavljata vhod in parkirna površina na strehi in prav zaradi te okoliščine, ki obravnavano stavbo razlikuje od sicer običajnih stavb, katere za svojo normalno uporabo potrebujejo zgolj dostop do stavbe, je za svojo odločitev vzelo zmotno izhodišče, da za normalno uporabo stavbe zadostuje, da je do stavbe mogoče dostopati peš in z vozili po drugi stran (slednje v postopku še ni bilo razjasnjeno). Ob tem je spregledalo, da predlagatelj za normalno koriščenje svoje nepremičnine v delu, ki predstavlja parkirišče na njeni strehi (vzhodni del pohodne ploščadi), kot tudi za dostop do vhoda, ki ga predstavlja tovorno dvigalo, nujno potrebuje takšen dostop, da bo mogoče normalno koriščenje tega dela nepremičnine za namen, za katerega se uporablja. Ker do vzhodnega dela pohodne ploščadi z vozilom ni mogoče pripeljati drugače kot preko dela ploščadi, ki je v lasti nasprotnih udeležencev, in ker ta vzhodni del pohodne ploščadi ne predstavlja le strehe stavbe pod ploščadjo, temveč parkirišče z vhodom v nižje etaže stavbe, zato dostop peš (morda z vozilom) do nižjih nivojev pod ploščadjo ne zagotavlja normalne uporabe vzhodnega dela pohodne ploščadi. S tem je podan kriterij nujnosti, ki je eden od osnovnih dveh kriterijev ustanovitve nujne poti.(2)

10. Ob upoštevanju navedenega je zmotna prvostopenjska ocena, da bi bila korist, ki bi jo z določitvijo nujne poti pridobil predlagatelj, ki bi lahko vzhodni del pohodne ploščadi normalno koristil za predviden namen, nesorazmerna s posegom v lastninsko pravico nasprotnih udeležencev, ki bi izgubili kakšen parkirni prostor. Skladno z načelom sorazmernosti, ki ga je treba upoštevati ob odločanju o dovolitvi nujne poti, mora 1) omejitev lastninske svobode imeti utemeljitev v legitimnem cilju, ki izhaja iz gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, 2) omejitev mora biti za dosego cilja primerna in nujno potrebna in 3) dosežena korist mora biti v sorazmerju s posegom v lastninsko svobodo.(3) Izguba kakšnega parkirnega prostora na strani nasprotnih udeležencev v razmerju do onemogočene uporabe celotnega vzhodnega dela pohodne ploščadi na strani predlagatelja (ob pogoju obstoja njegove lastninske pravice na gospodujočem delu zemljišča), ne predstavlja nesorazmernega posega. Zaradi izgube kakšnega parkirnega prostora namreč ni mogoče predlagatelju onemogočiti uporabe celotnega vzhodnega dela pohodne ploščadi. Za dovolitev nujne poti pa ni relevantno, ali namerava predlagatelj parkirišče na tem delu ploščadi uporabljati sam, ali pa namerava parkirne prostore dajati v najem, saj lahko vsak lastnik nepremičnine z njo prosto razpolaga na dopusten način. (4)

11. Ker iz razlogov, ki jih je v izpodbijanem sklepu poudarilo sodišče prve stopnje, predloga za dovolitev nujne poti po oceni sodišča druge stopnje ni mogoče zavrniti, ponovno v ospredje stopi vprašanje lastništva gospodujočega in služečega zemljišča. O tem, kakšen vpliv na odločitev v obravnavani zadevi ima predhodno vprašanje lastništva, je sodišče prve stopnje že poudarilo v sklepu o prekinitvi postopka. To vprašanje je za odločitev o dovolitvi nujne poti v obravnavanem primeru ključnega pomena, zato je nadaljevanje prekinjenega postopka mogoče le ob predhodni pravnomočni odločitvi v postopku N 118/2010. 12. Na podlagi navedenega se odločitev sodišča prve stopnje o nadaljevanju postopka izkaže za napačno, odločitev o zavrnitvi predloga za dovolitev nujne poti pa temelji na napačni materialnopravni presoji kriterija nujnosti poti in načela sorazmernosti med koristjo predlagatelja ter posegom v lastninsko pravico nasprotnih udeležencev ter zmotnem materialnopravnem izhodišču o nepomembnosti vprašanja lastninske pravice gospodujočega in služečega zemljišča. 13. Neutemeljeno je pritožbeno uveljavljanje kršitve načela neposrednosti, ki se sodišču prve stopnje očita zato, ker ob menjavi razpravljajočega sodnika na naroku dne 8.7.2016 glavne obravnave ni v skladu s tretjim odstavkom 302. člena ZPP začelo znova, temveč jo je le nadaljevalo in ni samo opravilo ogleda. Sodišče je narok opravilo in je z udeleženci tudi razpravljalo o predhodnem poteku zadeve ter zaslišalo predlagatelja, nihče od prisotnih udeležencev postopka in njihovih pooblaščencev, kakor tudi ne predlagatelj in njegova pooblaščenka zastopana po substitutu, pa poteku naroka ni nasprotoval oziroma nanj ni imel nobenih pripomb, prav tako ni uveljavljal, da bi bilo treba že izvedene dokaze (med njimi je tudi ogled) ponovno izvesti (zapisnik na list. št. 184 - 187). Sodišču prve stopnje bi bilo mogoče očitati bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP le, če bi bila ta na naroku uveljavljana pravočasno, v skladu z določbo 286b. člena ZPP, zato je njeno uveljavljanje v pritožbi prepozno.

14. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi predlagatelja in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavilo, v II., III. in IV. točki izreka pa razveljavilo ter vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), ki se bo nadaljeval po tem, ko bodo prenehali razlogi prekinitve postopka v pravnomočnem sklepu o prekinitvi tega postopka (5) z dne 11. 11. 2014. 15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pridrži za končno odločbo.

Op. št. (1) : O tem Rijavec V., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 315 - 316. Op. št. (2) : O tem Berden A. v Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 465, 466. Op. št. (3) : Berden A. v: Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, str. 467. Op. št. (4) : V skladu s prvim odstavkom 37. člena SPZ lastninska pravica obsega pravico imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja pa lahko določi le zakon.

Op. št. (5) : Sklep pravnomočen dne 4. 12. 2014.