Jedro

Toženec je imel možnost, da se izjavi o branju zapisnikov izpovedi prič in to možnost je tudi uveljavil. Njegovo nasprotovanje glede na določbo tretjega odstavka 302. člena ZPP samo po sebi ne preprečuje sodišču, da namesto ponovnega zaslišanja prič prebere zapisnik o njihovih izpovedbah.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

Toženec mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožnici njene revizijske stroške v znesku 431,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

OBRAZLOŽITEV:

1. Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da predstavlja dvoinpolsobno stanovanje v Ljubljani, izključno in posebno premoženje tožnice in zato ne spada v skupno premoženje pravdnih strank. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbi pravdnih strank in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločilo je, da vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Proti sodbi pritožbenega sodišča je vložil toženec revizijo zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP. Opozarja, da je pritožbeno sodišče presodilo, da je bilo načelu ustnosti in neposrednosti glavne obravnave iz 4. člena ZPP primerno zadoščeno, pa čeprav prvostopenjsko sodišče ni nikoli samo zaslišalo prič, na izpovedbo katerih je oprlo svojo sodbo. Potem ko je pritožbeno sodišče dvakrat razveljavilo sodbi prvostopenjskega sodišča, je isto sodišče v isti sestavi (ista sodnica) po dne 12.3.2007 opravljeni glavni obravnavi izdalo tretjo različico sodbe in v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Pritožbeno sodišče je s tem, ko je potrdilo to prvostopenjsko sodbo, napravilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP. Če bi prvostopenjsko sodišče ves dokazni postopek, vključno z zaslišanjem prič, izpeljalo samo, bi to vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, predvsem kar se tiče dejstev o virih sredstev, iz katerih je bilo kupljeno stanovanje. Pritožbeno sodišče bi moralo pritožbi toženca ugoditi, prvostopenjsko sodbo razveljaviti in prvostopenjskemu sodišču naložiti, da celotni dokazni postopek, vključno z zaslišanjem prič, ponovno izvede. Zato predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi v celoti razveljavi in zadevo vrne drugemu sodniku prvostopenjskega sodišča v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki v odgovoru obrazloženo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na revizijo.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Nižji sodišči sta ugotovili, da je tožnica med trajanjem zakonske zveze s tožencem sporno stanovanje kupila izključno s sredstvi, ki jih je podedovala po materi. Revizija jima neutemeljeno očita nepravilno postopanje pri načinu ugotavljanja tega odločilnega dejstva. Priče, na katerih izpovedi sta sodišči oprli zaključek o virih denarnih sredstev za nakup spornega stanovanja, je prvostopenjsko sodišče neposredno zaslišalo v prvem sojenju in v navzočnosti obeh pravdnih strank. o razveljavitvi prve prvostopenjske sodbe je nadaljnji postopek vodila druga sodnica. Tako kot že na prvem od naslednjih narokov je tudi v zadnjem sojenju na na naroku 12.3.2007 sklenila, da se omenjene priče ne zaslišijo znova, pač pa da se preberejo zapisniki o njihovih izpovedbah. Toženec je bil navzoč na vseh narokih, nasprotovanje branju izpovedi prič pa je izrazil na zadnjem naroku 12. 3. 2007. Ob upoštevanju navedenega revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prvostopenjski postopek izvedlo v skladu s tretjim odstavkom 302. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Toženec je imel možnost, da se izjavi o branju zapisnikov izpovedi prič in to možnost je tudi uveljavil. Njegovo nasprotovanje glede na določbo tretjega odstavka 302. člena ZPP samo po sebi ne preprečuje sodišču, da namesto ponovnega zaslišanja prič prebere zapisnike o njihovih izpovedbah. V konkretni zadevi ne gre spregledati, da toženec razlogov za nasprotovanje branju zapisnikov izpovedi prič ni pojasnil. Tudi v reviziji ni navedel, zakaj bi lahko postopanje nižjih sodišč vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Ker sta nižji sodišči tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno uporabili tretji odstavek 302. člena ZPP, jima revizija neutemeljeno očita bistveno kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP. Na ugotovljeno dejansko stanje sta pravilno uporabili tudi materialno pravo (51. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Toženčevo neutemeljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrnilo (378. člena ZPP).

7. Ker toženec z revizijo ni uspel, je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da mora tožnici povrniti stroške odgovora na revizijo. Tožnici je priznalo 750 točk za sestavo odgovora na revizijo, 20 točk za poročilo stranki, 20% DDV na odvetniške storitve in 2% materialnih stroškov, skupaj 939,4 točk oziroma 431,18 EUR. Tožnici ni priznalo nagrade za posvet s stranko, ker je nagrada za to opravilo že vključena v nagrado za sestavo odgovora na revizijo, ne stroškov sodne takse za odgovor na revizijo, saj iz spisa ne izhaja, da jo je tožnica plačala. Toženec je dolžan tožnici plačati odmerjeni znesek revizijskih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obresti, ki tečejo od šestnajstega dne po vročitvi te sodbe tožencu do plačila.