Jedro

Vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je bilo odločeno o zakonitosti odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov, ne preprečuje izvršbe. Predlog za dopustitev revizije ni izredno pravno sredstvo, to je šele vložena revizija, ki je vložena po sklepu vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Glede upravnega postopka

1.Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe z denarno prisilitvijo je bilo ugotovljeno, da je postala z dnem 21. 9. 2018 izvršljiva odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, območna enota Celje, št. 0611-183/2018-45, izdana dne 12. 6. 2018, s katero je bilo A. A. (tožniku v tem upravnem sporu), nosilcu kmetijskega gospodarstva s KMG-MID ..., naloženo, da mora do 20. 9. 2018 s kmetijskih zemljišč parc. št. 715/1, 710/3, 709/2, 709/1, vse k.o. B., odstraniti nasutje tolčenca, zemljišče ozemljiti in zatraviti ter da mora takoj, najkasneje v 7 dneh po izvršitvi odločbe, o tem pisno obvestiti kmetijsko inšpekcijo (1. točka izreka). V 2. točki izreka je bil tožnik pozvan, da do 15. 6. 2021 poskrbi za izpolnitev prve in druge točke odločbe št. 0611-183/2018-45, izdane dne 12. 6. 2018. Če v naknadno odrejenem roku ne bo poskrbel za izvršitev te obveznosti, bo opravljena izvršba z denarno prisilitvijo v znesku 1.000,oo EUR (3. točka izreka). Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožniku 12. 6. 2018 izdana odločba št. 0611-183/2018-45, ki predstavlja izvršilni naslov v tej zadevi, s katero mu je bilo naloženo, da s kmetijskih zemljišč parc. št. 715/1, 710/3, 709/2, 709/1, vse k.o. B., odstrani nasutje tolčenca, zemljišče ozemlji in zatravi ter o tem takoj, najkasneje pa v 7 dneh po izvršitvi odločbe, pisno obvesti kmetijsko inšpekcijo. Organ druge stopnje je z odločbo št. 0611-1805/2018/4 z dne 26. 10. 2018 zavrnil tožnikovo pritožbo. S sodbo Upravnega sodišča RS IV U 48/2019-25 z dne 14. 1. 2021 je bila tožnikova tožba zoper odločbo organa prve stopnje št. 0611-183/2018-45 z dne 12. 6. 2018 zavrnjena. Tožnik v danem roku odločbe št. 0611-183/2018-45 z dne 12. 6. 2018 ni izvršil, zato je organ prve stopnje izdal sklep o dovolitvi izvršbe z denarno prisilitvijo v znesku 1.000,00 EUR in mu določil nov rok izvršitve obveznosti 15. 6. 2021.

3.S sklepom o popravi pomote, ki ga je izdal organ prve stopnje, številka 0611-183/2018-81 z dne 24. 5. 2021, je bil popravljen datum izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe št. 0611-183/2018-75, tako je namesto 16. 3. 2020 pravilni datum izdaje sklepa 16. 3. 2021.

4.Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zavrnilo.

Navedbe strank v upravnem sporu

5.Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu, ki jo je po pozivu sodišča tudi popravil, tako da je kot izpodbijani akt navedel odločbo (pravilno: sklep) Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, OE Celje, št. 0611-183/2018-75 z dne 16. 3. 2021, ki ga je tudi priložil. V tožbi je povzel potek predhodnega postopka, v katerem je bil izdana odločba, ki je izvršilni naslov, zoper katero je vložil pritožbo in tožbo v upravnem sporu, ki jo je Upravno sodišče RS s sodbo IV U 48/2019 z dne 14. 1. 2021 zavrnilo. Nadalje navaja, da je tožnik zoper to sodbo 2. 3. 2021 vložil predlog za dopustitev revizije na Vrhovno sodišče RS, o katerem še ni bilo odločeno. Nezakonitost izvršbe je grajal v pritožbi, o kateri drugostopenjski organ vsebinsko sploh ni odločal. Izvršba je bila dovoljena glede odločbe, zoper katero je bilo vloženo izredno pravno sredstvo in ki bo izgubila učinek po ugoditvi izrednemu pravnemu sredstvu. Pritožba je torej vsebovala navedbo in grajo stvari, ki se nanaša na samo izvršbo. Obrazložitev pritožbenega organa je neobrazložena, saj navaja le utemeljitev, da so pritožnikove navedbe neutemeljene, kolikor niso vezane na bodoče negotovo dejstvo. S tako neobrazloženo odločbo je kršena tudi tožnikova pravica do enake obravnave in onemogočena vložitev učinkovitega pravnega sredstva. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep o izvršbi odpravi ter zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.

6.Toženka je v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe in sodišču posredovala upravni spis.

Glede oprave glavne obravnave

7.Sodišče je v zadevi 24. 4. 2025 izvedlo glavno obravnavo, na katero tožena stranka ni pristopila, zato je sodišče glavno obravnavo opravilo v njeni odsotnosti1. V dokaznem postopku je vpogledalo v in prebralo upravni spis ter predložene listinske dokaze strank, in sicer vse priloge tožnika A1-A10.

8.Sodišče je zavrnilo tožnikove dokazne predloge, ki jih je podal na naroku za glavno obravnavo, in sicer: fotografije zemljišč parc. št. 709/1 in 709/2, vse k.o. B., listine, ki se nanašajo na postopek sprejemanja OPPN, ogled na kraju in postavitev izvedenca. Procesno izhodišče za obravnavanje dejanskega stanja v upravnem sporu je določeno v tretjem odstavku 20. člena ZUS-1, ki določa, da stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Način in natančnejši pogoji za uveljavljanje tožbenih novot so določeni v 52. členu ZUS-1. Ta določa, da lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

9.Zavrnitev teh dokaznih predlogov temelji na 52. členu ZUS-1, skladno s katerim se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta. Ta omejitev temelji na okoliščini, da se odločitev opira na dejansko stanje, ki obsega dejstva, ugotovljena s tedaj objektivno dosegljivi dokazi. Ker so fotografije današnjega stanja zemljišč parc. št. 709/1 in 709/2, vse k.o. B., ki izkazujejo (delno) odstranitev tolčenca, pozemljitev in otravitev teh zemljišč po vložitvi tožbe, pa tudi listine, ki se nanašajo na postopek priprave in sprejema OPPN, od sklepa o pripravi z dne 8. 9. 2021 pa do ugotovitvenega sklepa z dne 24. 1. 2025, nastali po izdaji izpodbijanega sklepa (in tudi po izdaji odločbe organa druge stopnje), so nedovoljen dokaz pri presoji pravilnosti in zakonitosti sklepa o dovolitvi izvršbe z denarno prisilitvijo, izdanega 16. 3. 2021.

10.Z vidika določb tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 in 52. člena ZUS-1 med nedovoljene tožbene novote sodijo tožnikove navedbe, ki jih je navajal na naroku za glavno obravnavo o tem, da je po vložitvi tožbe v tem upravnem sporu (delno) odstranil tolčenec, pozemljil in otravil zemljišči parc. št. 709/1 in 709/2, vse k.o. B. in o postopku priprave in sprejemanja OPPN, katerega sprejetje bo omogočilo, da bo na nepremičninah parc. št. 715/1 in 710/3, obe k.o. B. mogoče graditi, torej tudi tam legalno imeti tolčenec. Ta nova dejstva niso obstajala v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta, zato jih sodišče v tem upravnem sporu ne sme upoštevati in obravnavati. To narekuje tudi zavrnitev predlaganih dokazov z ogledom na kraju in postavitvijo izvedenca ustrezne oz. geodetske stroke, s katerimi naj bi se te navedbe dokazovale. Predmet dokazovanja so namreč lahko le trditve strank o pomembnih dejstvih, ki so pravočasno navedena, torej gre z vidika določb tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 in 52. člena ZUS-1 za nedovoljene tožbene novote in nedovoljene dokaze.

K odločitvi sodišča

11.Tožba ni utemeljena.

12.V obravnavani zadevi gre za vprašanje pravilnosti in zakonitosti sklepa o izvršbi, s katerim je bilo ugotovljeno, da je odločba istega organa št. 0611-183/2018-45 z dne 12. 6. 2018 o naložitvi ukrepa tožniku (izpolnitvi naložene mu obveznosti s kmetijskih zemljišč parc. št. 715/1, 710/3, 709/2, 709/1, vse k.o. B., odstraniti nasutje tolčenca in ozemeljiti in zatraviti zemljišče) postala izvršljiva dne 21. 9. 2018, zato je bila dovoljena njena izvršba z danim rokom za izpolnitev do 15. 6. 2021, ter zagrožena denarna kazen v višini 1.000,00 EUR, če tožnik naložene obveznosti v tem roku ne bo izpolnil. Sodišče v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta glede na stanje zadeve v trenutku, ko je bil ta akt izdan.

13.Med strankami ni sporno, da tožnik v času izdaje izpodbijanega sklepa ni izvršil predmetne inšpekcijske odločbe z dne 12. 6. 2018. To pomeni, da s kmetijskih zemljišč parc. št. 715/1, 710/3, 709/2, 709/1, vse k.o. B., ni odstranil nasutja tolčenca in ozemljil in zatravil zemljišča. Tožnik namreč tem zaključkom organa ne nasprotuje. Prav tako ni spora o tem, da je predmetna inšpekcijska odločba z dnem 21. 9. 2018 postala izvršljiva.

14.Na podlagi prvega odstavka 282. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se odločba, izdana v upravnem postopku izvrši, ko postane izvršljiva. Na podlagi prvega odstavka 288. člena ZUP se izvršba odločbe za izpolnitev denarnih in nedenarnih obveznosti opravi z upravno izvršbo. Po prvem odstavku 298. člena ZUP organ, ki opravlja izvršbo, prisili zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo, če je dolžan kaj storiti, dopustiti ali kaj trpeti, pa ravna v nasprotju s to obveznostjo, ali če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug, ali če narava izvršbe to terja, ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna. Organ, ki opravlja izvršbo, zagrozi najprej zavezancu, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku; če stori zavezanec med tem kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti, ali če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa se mu določi organ nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novo, višjo denarno kaznijo (drugi odstavek te določbe).

15.Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je organ svojo odločitev oprl na zgoraj citirana prvi in drugi odstavek 298. člena ZUP, po tem, ko je po dokončnosti odločbe z dne 12. 6. 2018 (in poteku roka za izvršitev naložene obveznosti po tej odločbi) ugotovil, da tožnik naložene obveznosti ni opravil. Zato je z izpodbijanim sklepom dovolil njeno izvršbo, določil (ponovno) rok za izpolnitev teh obveznosti in tožniku v primeru, če obveznosti ne bo izpolnil kot naloženo, zagrozil z denarno kaznijo v znesku 1.000,00 EUR.

16.S tem v zvezi je v tožbi neutemeljeno zatrjevana tudi bistvena kršitev pravil postopka, s splošnimi trditvami, da izpodbijani akt ni obrazložen. Po presoji sodišča izpodbijani sklep ni neobrazložen in omogoča preizkus njegove zakonitosti, saj se je v postopku izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe v skladu z 290. členom ZUP treba opredeliti do okoliščin: izvršljivost odločbe, ki je izvršilni naslov, izvršitev ukrepa, ponovni rok za izvršitev ukrepa in način izvršbe, kar vse je v izpodbijanem sklepu vsebovano. Sodišče zavrača tudi posplošen očitek o kršitvi pravice tožnika do enake obravnave in vložitve učinkovitega pravnega sredstva, ki jo zaradi tega zatrjuje v tožbi.

17.Glede tožbenih navedb o vložitvi predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS IV U 48/2019 z dne 14. 1. 2021 sodišče pojasnjuje, da je na podlagi prvega odstavka 292. člena ZUP zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Razlogov, ki jih ni mogoče uveljavljati v pritožbi zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku, kakršen je tudi izpodbijani sklep, ni mogoče uveljavljati v upravnem sporu. Izvršilni postopek je namenjen izvršitvi obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova. V upravnem sporu zoper sklep o dovolitvi upravne izvršbe ni mogoče vsebinsko izpodbijati izvršilnega naslova oz. dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku izdaje izvršilnega naslova. Upoštevne tožbene navedbe se lahko nanašajo zgolj na samo izvršbo. V zvezi s tem pa tožnik v pritožbi in tudi v tožbi navedb ni podajal. Ugovori o vložitvi predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS IV U 48/2019 z dne 14. 1. 2021 se po vsebini nanašajo na izvršilni naslov, ki pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu. Vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je bilo odločeno o zakonitosti odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov, ne preprečuje izvršbe. Predlog za dopustitev revizije ni izredno pravno sredstvo, to je šele vložena revizija, ki je vložena po sklepu vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (367. člen - 384. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP, ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, ter 84. in 85. člen ZUS-1). Ugovor, ki meri na sklep o dovoljeni izvršbi, bi bil lahko ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. Vendar obravnavani tožnikovi ugovori niso tovrstni ugovori.

18.Na podlagi prvega odstavka 298. člena v zvezi z 282. členom ZUP je po presoji sodišča inšpektorat pravilno dovolil upravno izvršbo in tožniku zagrozil, da bo v primeru neizvršitve uporabil prisilni ukrep denarne kazni.

19.Sodišče odgovarja tudi na tožnikove trditve o postopku sprejemanja OPPN, na podlagi katerega bo na nepremičninah parc. št. 715/1 in 710/3, obe k.o. B. mogoče graditi, torej tudi tam legalno imeti tolčenec in ki naj bi bil po tožnikovih navedbah sprejet v nadaljnjih dneh oz. najdlje v roku enega meseca. Tožnik namreč trdi, da bo z njegovim sprejemom odpadla pravna podlaga za odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov in za v tem upravnem sporu izpodbijani sklep o izvršbi. Čeprav je te navedbe podal na naroku za glavno obravnavo 24. 4. 2025 in predstavljajo nedovoljene tožbene novote v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 in 52. člena ZUS-1, kot je obrazloženo zgoraj, pa sodišče pojasnjuje, da sprejetje OPPN ni del pravnega in dejanskega stanja, ki je relevantno za odločanje v tem upravnem sporu, saj so v postopku izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe v skladu z 290. členom ZUP odločilne le okoliščine glede izvršljivosti odločbe, ki je izvršilni naslov, izvršitve ukrepa, ponovnega roka za izvršitev ukrepa in načina izvršbe. Ker sprejetje tega OPPN ni relevantno v konkretni zadevi, tudi ni razlogov za prekinitev predmetnega postopka do njegovega sprejema, kakor je na naroku za glavno obravnavo predlagal tožnik. Tožnikov predlog ne predstavlja nobenega od razlogov za prekinitev postopka, ki so taksativno določeni v 205. členu in 206. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in veljajo tudi v upravnem sporu skladno s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zato je sodišče predlog zavrnilo.

20.Tožnik s tožbo ni uspel omajati razlogov, na katerih upravni organ utemeljuje odločitev o izdaji sklepa o izvršbi z denarno prisilitvijo. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit ter da je bil postopek pred njegovo izdajo pravilen, sodišče pa ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

21.Sodišče je o tožnikovi zahtevi za povrnitev stroškov upravnega spora odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Če toženec na pride na glavno obravnavo, se ta kljub temu opravi (drugi odstavek 58. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1). Tožena stranka je sicer sodišču poslala tudi soglasje, da lahko v zadevi odloči na podlagi pisnih listin in pisnih dokazov brez glavne obravnave v skladu s 5. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 290, 298

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.