Jedro

Določili 162. člena ZUJF in 68. člena ZIPRS1415, ki določata pravico do napredovanj javnih uslužbencev in funkcionarjev, kateri izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014, postavljata navedene javne uslužbence in funkcionarje v neenakopraven položaj, to je v slabši položaj, od tistih, ki so izpolnili pogoje za napredovanje pred 1. 1. 2013 in po 31. 12. 2014. Slednji so namreč pridobili pravico do napredovanja, pa čeprav z zamikom pridobitve pravice do plače v skladu z višjim plačnim razredom. Taka ureditev pa je v neskladju s 14. členom URS, ker postavlja funkcionarje, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014 v slabši položaj od funkcionarjev, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v ostalih letih.

Izrek

Postopek se prekine in se vloži zahteva za presojo ustavnosti 162. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS št. 40/2012 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUJF) in 68. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS št. 101/2013 in nadaljnji, v nadaljevanju ZIPRS1415).

Obrazložitev

1. Sodni svet je s prvostopenjsko odločbo zavrnil predlog tožnice za hitrejše napredovanje in imenovanje na položaj okrožne sodnice svetnice. V obrazložitvi se sklicuje na določbo 162. člena ZUJF, po kateri funkcionarji, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letu 2013, v tem letu ne napredujejo v višji plačni razred in ne napredujejo v višji naziv, hkrati pa se sklicuje tudi na 68. člen ZIPRS1415, ki določa, da funkcionarji, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letu 2014, v tem letu ne napredujejo v višji plačni razred in ne napredujejo v višji naziv.

2. Tožnica se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, sodni svet pa je kot drugostopenjski organ pritožbo zavrnil. 3. Tožnica v tožbi in pripravljalnih vlogah med drugim navaja, da je v neenakopravnem položaju s tistimi sodniki, ki so si naziv svetnika pridobili z ugotavljanjem pogojev za hitrejše napredovanje. Določba 162. člena ZUJF je v delu, ki določa, da se ne napreduje v višji naziv, neustavna, saj samo imenovanje nima stroškovnih posledic. Z izpodbijano odločbo ji je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom, pravica do osebnega dostojanstva in varnosti ter temeljno načelo, da je Slovenija pravna in socialna država. Tožnica ne zahteva višje plače, ampak samo imenovanje v višji plačni razred. Ko bo ekonomska zmožnost države takšna, da bodo tudi za imenovanje v višji plačni razred zagotovljena finančna sredstva, pa bo pridobila pravico do višje plače v skladu s pridobljenim nazivom. Opozarja, da je možnost napredovanja v višji naziv, ne da bi se pridobila pravica do plače z višjim plačnim razredom določena v 7. členu Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015, iz katerega izhaja, da tisti javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2015 napredujejo v višji naziv, pridobijo pravico do plače z višjim plačnim razredom s 1. 12. 2015, tisti pa, ki v letu 2016 napredujejo v višji naziv, pridobijo pravico do plače z višjim plačnim razredom, pridobljenim z višjim nazivom s 1. 12. 2016. Tožnica je v neenakopravnem položaju s funkcionarji, ki jim je omogočeno napredovanje v letih 2015 in 2016. Ustava RS pa ne dopušča neenakega obravnavanja (drugi odstavek 14. člena Ustave RS). Tožnica predlaga, naj sodišče obe odločbi odpravi in ugotovi, da tožnica izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje ter naloži toženi stranki povrnitev stroškov postopka, podrejeno pa predlaga, naj sodišče v skladu s 156. členom Ustave RS (v nadaljevanju URS) prekine postopek in zahteva presojo ustavnosti določbe 162. člena ZUJF.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah navaja, da je tožničin predlog zavrnila na podlagi veljavnih materialnopravnih predpisov, ki ne dopuščajo napredovanj sodnikov, pri katerih se je triletno napredovalno obdobje izteklo v letih 2013 in 2014. Zakonodajalec je za leti 2013 in 2014 z interventno zakonodajo napredovanja prepovedal. Če bi želel, da bi bila dopuščena napredovanja z zamikom pridobitve pravice do plače, bi moral to zakonsko določiti. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Sodišče je ob preučitvi 162. člena ZUJF in 68. člena ZIPRS1415, na katera se sklicuje tožena stranka v izpodbijani odločbi in jih je navedla kot razloga za zavrnitev tožničine zahteve, ocenilo, da obstajajo razlogi za vložitev zahteve za oceno ustavnosti navedenih določil, ker navedeni določili, ki določata pravico do napredovanj javnih uslužbencev in funkcionarjev, kateri izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014, postavljata navedene javne uslužbence in funkcionarje v neenakopraven položaj, to je v slabši položaj, od tistih, ki so izpolnili pogoje za napredovanje pred 1. 1. 2013 in po 31. 12. 2014. Slednji so namreč pridobili pravico do napredovanja, pa čeprav z zamikom pridobitve pravice do plače v skladu z višjim plačnim razredom. Taka ureditev pa je v neskladju s 14. členom URS, ker postavlja funkcionarje, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letih 2013 in 2014 v slabši položaj od funkcionarjev, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v ostalih letih.

6. Iz zgoraj navedenih razlogov je sodišče na podlagi 156. člena URS postopek prekinilo in ga bo nadaljevalo, ko bo Ustavno sodišče RS odločilo o vloženi zahtevi za oceno ustavnosti 162. člena ZUJF in 68. člena ZIPRS1415.