10. 1. 2008

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora o pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Ptuj, na seji 10. januarja 2008

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Ptuj št. 59/6-426838 z dne 6. 6. 2006, je pristojna Policijska postaja Ptuj.

Obrazložitev

A.

Policijska postaja Ptuj je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču na Ptuju vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po 1. točki prvega odstavka 11. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list RS, št. 16/74 in nasl. – v nadaljevanju ZJRM).

Okrajno sodišče na Ptuju je sprva v skrajšanem postopku odločilo o storitvi navedenega prekrška. Po vložitvi ugovora obdolženca je izpodbijano sodbo razveljavilo in navedlo, da bo nadaljevalo redni sodni postopek. Kasneje se je izreklo za nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog prekrškovnemu organu, Policijski postaji Ptuj. Navedlo je, da glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-69/06 z dne 14. 12. 2006 (Uradni list RS, št. 139/06 in OdlUS XV, 85) ni več pristojno za obravnavo obdolžilnega predloga, temveč je zanjo pristojen predlagatelj sam, saj kazni zapora za očitani prekršek ni več mogoče izreči.

B.Policijska postaja Ptuj je pred Ustavnim sodišče sprožila spor glede pristojnosti med njo in Okrajnim sodiščem na Ptuju. V zahtevi navaja, da je za očitani prekršek res mogoče izreči le globo, vendar pa izpostavlja drug razlog iz drugega odstavka 52. člena ZP-1, zaradi katerega naj hitri postopek ne bi bil dovoljen. Z dejanjem so namreč nastale telesne poškodbe drugi osebi, kar je razlog iz prve alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1. Zato je po mnenju Policijske postaje Ptuj za postopek o prekršku pristojno Okrajno sodišče na Ptuju.

Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega podstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

Za določitev stvarne pristojnosti je treba upoštevati določbo prve alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1, ki določa, da hitri postopek ni dovoljen, če je z dejanjem nastala telesna poškodba drugi osebi. Zakon sicer ne zahteva, da bi morala biti telesna poškodba kot razlikovalni element pri določanju stvarne pristojnosti hkrati tudi zakonski element prekrška,[1] vendar pa so za odločanje o stvarni pristojnosti lahko relevantna samo tista dejstva oziroma okoliščine, ki so sestavni del dejanskega stanu očitanega prekrška.[2]

Iz obdolžilnega predloga Policijske postaje Ptuj izhaja, da se obdolžencu očita nespodobno vedenje na javnem kraju (1. točka prvega odstavka 11. člena ZJRM). V konkretnem primeru se torej obdolžencu ne očita storitev prekrška, katerega element (tj. njegov zakonski znak) bi bila povzročitev telesne poškodbe. Ker v takem primeru ni mogoče upoštevati razloga iz prve alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1, je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje o tem prekršku pristojna Policijska postaja Ptuj.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

Opombi:

[1]V konkretnem primeru se obdolžencu očita storitev prekrška iz 1. točke prvega odstavka 11. člena ZJRM, po kateri se kaznuje, "kdor se prepira, vpije ali kako drugače nespodobno vede na javnem kraju ali prostoru, kjer vzdržuje red organizacija združenega dela, druga organizacija ali državni organ".

[2]Ustavno sodišče je tako navedlo že v odločbi št. P-20/07 z dne 24. 5. 2007 (Uradni list RS, št. 50/07 in OdlUS XVI, 32).