Jedro

Sodišče prve stopnje je glede na mnenje izvedenke tudi pravilno ocenilo, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi (milejšimi) oblikami pomoči. Navedenega ogrožanja zaenkrat ni mogoče odpraviti na kak drug način izven oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, saj oseba potrebe po zdravljenju ne prepoznava in zato ni pripravljena sodelovati.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zadržani osebi omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in se jo zadrži na zdravljenju v Univerzitetni psihiatrični kliniki X na oddelku pod posebnim nadzorom najdalj do 19.1.2024. 2. Zoper ta sklep se je pritožila zadržana oseba po svoji odvetnici. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadržano osebo izpusti na prostost. Navaja, da ni nikjer pojasnjeno, kaj naj bi točno bila ravnanja, s katerimi naj bi pridržana oseba ogrožala svoje življenje ali zdravje oziroma premoženje drugih, da bi bil poseg v prostost in njene osebnostne človekove pravice upravičen. Pridržana oseba ne ogroža ne sebe in ne drugih do te mere, da bi bilo pridržanje zakonito. Njena sposobnost presoje realnosti in obvladovanja ravnanja ni motena do te mere, da bi bila v tej fazi potrebna hospitalizacija proti njegovi volji. Pacient sodeluje v ambulantni obravnavi, jemlje predpisano terapijo in sodeluje z medicinskim osebjem. Njegovo trenutno stanje ni do te mere poslabšano, da bi bila potrebna intervencija v obliki prisilnega zdravljenja. Četudi so nevarnosti, ki jih je predstavila izvedenka, seveda realne in potencialno ogrožujoče, pa v času odločanja niso konkretno izražene do te mere, da bi bilo pravno gledano pacientovo stanje ogrožujoče do stopnje, ki bi utemeljevala tak hud poseg v njegovo svobodo odločanja (tudi o življenjskem slogu). Pacient ne glede na pretekle izkušnje trenutno ne predstavlja nevarnosti za svojo okolico, glede sposobnosti odločanja o lastnem stanju pa v tem trenutku le ta (še) ni do te mere okrnjena, da bi moralo odločitev o tem sprejeti namesto njega ali proti njegovi volji sodišče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je postopek potekal v skladu z določili Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr1), glede na ugotovljena dejstva pa je bilo pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Sklep ima tudi vse razloge o odločilnih dejstvih.

5. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu imajo oporo v izvidu in mnenju izvedenke dr. A. A., zaslišanju zadržane osebe ter zbrani medicinski dokumentaciji. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi mnenja izvedenke ugotovilo, da je 41-letna oseba 23-tič hospitalizirana v UPK X zaradi akutnega poslabšanja shizoafektivne motnje – manični tip ob opustitvi jemanja zdravil in ambulantnih pregledov ter sočasni zlorabi alkohola in PAS. Ne drži trditev pritožbe, da zadržana oseba jemlje zdravila, saj je izvedenka povedala, da zdravil oseba ne jemlje, enako je povedala zadržana oseba ob zaslišanju. Prav tako je oseba opustila ambulantne preglede. Zaradi navedenega je prišlo do hudo motene presoje realnosti in sposobnosti obvladovanja ravnanja. Pred sprejemom se je oseba slačila v javnosti kljub zimskim razmeram in nadlegovala mimoidoče. Zato je bilo huje ogroženo njeno zdravje zaradi nevarnosti podhladitve. Z opuščanjem že predpisanega zdravljenja se njena bolezen kronificira in poglablja, kar pomeni, da v možganih pušča nepopravljive posledice, s čimer je neposredno ogroženo njeno zdravje. Pritožba tako neutemeljeno navaja, da pridržana oseba sebe ne ogroža do te mere, da bi bilo pridržanje zakonito.

6. Sodišče prve stopnje je glede na mnenje izvedenke tudi pravilno ocenilo, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi (milejšimi) oblikami pomoči. Navedenega ogrožanja zaenkrat ni mogoče odpraviti na kak drug način izven oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, saj oseba potrebe po zdravljenju ne prepoznava in zato ni pripravljena sodelovati.

7. Glede na mnenje izvedenke pa je primerna tudi doba pridržanja v trajanju štirih tednov, saj bo v tem času osebi ponovno uvedena ustrezna terapija in z njo dosežen tolikšen učinek, da bo oseba sposobna bivanja tudi zunaj oddelka pod posebnim nadzorom.

8. Glede na navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr. Poseg v ustavnopravno varovane pravice osebe ima torej vso potrebno zakonsko podlago.

9. Pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo nobene od tistih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku2 - ZNP-1 in v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (še ni potekel rok za pritožbo ostalih udeležencev). Zato sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi odvetnice zadržane osebe. Učinek pravnomočnosti sklepa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo ostalih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovi morebitni pritožbi.

1 Ur. l. RS, št. 77/2008 s spremembami 2 Ur. l. RS, št. 16/2019