Jedro

Sklepa o razrešitvi prve odvetnice B. B. tožnik v upravnem sporu ni izpodbijal, v navedenem sklepu pa je izrecno navedeno, da je bila razrešena na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP. Glede na takšno stanje je relevantno samo še, ali je bila na isti pravni podlagi (torej iz razlogov na strani tožnika, kot to določa deseti odstavek 30. člena ZBPP) razrešena še odvetnica A. A. Sodišče ugotavlja, da je tožnik sam navedel, da so se trenja pričela z njegove strani. Tožnik je ocenil, da odvetnica ni v redu opravljala svojih nalog (da od dneva, ko je bila postavljena za izvajalko BPP, ni izvedla nobenega sestanka oziroma posvetovanja niti ni pridobila ali zaprosila za njegovo pooblastilo za zastopanje pred sodiščem in pridobitev potrebne dokumentacije). Te očitke je odvetnica prepričljivo zavrnila v vlogi z dne 13. 6. 2024. V tožbi tožnik le pavšalno vztraja, da odvetnica ni izvedla nobenega sestanka oziroma posvetovanja, da ni pridobila njegovega pooblastila za zastopanje pred sodiščem in za pridobitev potrebne dokumentacije.

Zaupanje in spoštovanje med tožnikom in odvetnico je bilo porušeno, in sicer zaradi ravnanj na strani tožnika. Podan je bil torej položaj iz enajstega odstavka 30. člena ZBPP, ko je Organ za BPP razrešil še drugo postavljeno odvetnico zaradi razlogov na strani tožnika, zato je utemeljena odločitev Organa za BPP, da se šteje, da tožniku BPP ni bila dodeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: Organ za BPP) je v I. točki izreka razrešil dolžnosti izvajanja brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) odvetnico A. A., ki je bila za izvajanje brezplačne pravne pomoči po odločbi Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 499/2020 z dne 13. 1. 2021 določena s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 499/2020 z dne 3. 4. 2024 (I. točka izreka); v II. točki izreka odločil, da tožniku z dnem izdaje te odločbe preneha upravičenost do BPP po odločbi Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 499/2020 z dne 13. 1. 2021 za nazaj, od njene dodelitve, in da do BPP za isti namen ni več upravičen; in v III. točki izreka odločil, da se šteje, da je bila BPP po odločbi Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 499/2020 z dne 13.1. 2021 neupravičeno prejeta in jo je tožnik dolžan vrniti, pri čemer bo o višini, načinu in času vračila neupravičeno prejete BPP odločeno s posebnim sklepom.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila z odločbo Bpp 499/2020 z dne 13. 1. 2021 tožniku dodeljena redna BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v takrat še neuvedenem postopku pred sodiščem na prvi stopnji v pravdni zadevi zaradi razdelitve premoženja in povrnitve sorazmernega vložka za čas partnerstva, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. P 33/2021. Za izvajanje BPP je bila določena odvetnica B. B. S sklepom Bpp 499/2020 z dne 14. 2. 2022 je bila slednja na podlagi desetega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) razrešena. Predlog za razrešitev je podala odvetnica, ker zaradi razlogov na strani tožnika ni več mogla v redu opravljati svoje dolžnosti. Tožniku je bil postavljen nov izvajalec, tj. odvetnik C. C. Slednji je bil razrešen s sklepom Bpp 499/2020 z dne 27. 9. 2022. Namesto njega je bil postavljen odvetnik D. D., ki je bil razrešen s sklepom Bpp 499/2020 z dne 31. 1. 2024. V obeh primerih je Organ za BPP pri izbiri novega izvajalca BPP sledil želji tožnika, da se mu dodeli odvetnik in ne odvetnica, v drugem primeru odvetnik, ki ni iz Novega mesta. Obakrat je predlog za razrešitev podal tožnik, predvsem, ker je bil nezadovoljen oziroma ni imel zaupanja v njuno delo, pri čemer z ničemer ni izkazal, da ima za to upravičene razloge. Ker postavljena izvajalca BPP razrešitvi zaradi porušenega medsebojnega spoštovanja in zaupanja nista nasprotovala, tudi nista podala predloga za svojo razrešitev. Organ za BPP je sledil predlogoma upravičenca in na podlagi devetega odstavka 30. člena ZBPP razrešil postavljena izvajalca BPP in tožniku postavil novega, kljub temu, da bi lahko glede na okoliščine primera predloga za razrešitev postavljenih izvajalcev BPP tudi zavrnil. S sklepom Bpp 499/2020 z dne 31. 1. 2024 je bila nato na predlog tožnika za izvajalko BPP postavljena odvetnica E. E.. Slednja je bila po z njene strani podanem predlogu za razrešitev dolžnosti izvajanja BPP, ker zaradi opravičljivih razlogov ni mogla prevzeti izvajanja BPP, na temelju tretjega in četrtega odstavka 30. člena ZBPP razrešena s sklepom Bpp 499/2020 z dne 3. 4. 2024, za novo izvajalko pa na predlog tožnika postavljena odvetnica A. A. (v nadaljevanju: odvetnica).

3.Organ za BPP je nato dne 7. 6. 2024 že tretjič, prejel predlog tožnika za razrešitev postavljene izvajalke BPP. Tožnik je zatrjeval, da odvetnica ni naredila še ničesar, da je izkazala nepripravljenost na sodelovanje in da je vzbudila nezaupanje, dvom ter neprilagojenost. Organ za BPP je odvetnico seznanil s predlogom za razrešitev dolžnosti izvajanja BPP in jo pozval, da se izjavi o navedbah v predlogu.

4.Iz povzete vsebine vloge odvetnice z dne 13. 6. 2024 izhaja, da si je izvajalka BPP prizadevala čim prej opraviti vpogled v sodni spis, da bi se seznanila z zadevo, vendar je skoraj en mesec čakala pooblastilo stečajnega upravitelja, brez katerega ni mogla opraviti vpogleda. Takoj po prejemu pooblastila je opravila vpogled v sodni spis in naročila fotokopije več listin spisa, katere je po prejemu pregledala. Na podlagi študija listin spisa je ponovno kontaktirala stečajnega upravitelja, in sicer s poizvedbo, katere terjatve so bile prijavljene v postopek osebnega stečaja, saj tega podatka stečajni upravitelj ni razkril v svojih poročilih, objavljenih na portalu Ajpes, vse z namenom, da se razčisti, kakšna bo usoda kreditov, ki so predmet skupnega premoženja. Stečajni upravitelj ji je pojasnil, da misli, da so prijavljene terjatve krediti, da pa bo preveril in da naj mu pošlje e-mail, kar je dne 4. 6. 2024 tudi storila. Pojasnil ji je še, da ima v zvezi s temi vprašanji sodno prakso, katero ji bo tudi posredoval. Odgovora stečajnega upravitelja vse do dne 13. 6. 2024 ni bilo, tako da še vedno ne ve, katere terjatve so bile prijavljene. Dne 6. 6. 2024 pa je že prejela obvestilo tožnika, da bo predlagal njeno razrešitev. Z njegovim predlogom se strinja in tudi sama predlaga, da se jo razreši, ker na tak način sodelovanje z upravičencem in njegovo zastopanje ni možno. V podkrepitev svojih navedb je priložila elektronsko korespondenco s stečajnim upraviteljem in tožnikom, ko ga je sproti seznanjala s predvidenimi in tudi z že izvedenimi aktivnostmi ter poročala o razlogih za zastoj dela.

5.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Organ za BPP z navedenim odgovorom seznanil tožnika in ga opozoril na določbe devetega, desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP. Pojasnil mu je, da če ne bo izkazal, da odvetnica ni opravila dejanj, potrebnih za zaščito njegovih pravic, v skladu s strokovnimi standardi, da ni ravnala vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike, kar je imelo za posledico nepravilnosti pri njegovem zastopanju v postopku oziroma pri uveljavljanju njegovih pravic v postopku, potem niso podani pogoji za njeno razrešitev na podlagi devetega odstavka 30. člena ZBPP. To bi pomenilo, da je lahko podan kvečjemu razlog za razrešitev odvetnice kot izvajalke BPP na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP. Opozoril ga je tudi na nastop zanj neugodnih posledic na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP. Dal mu je še zadnjo možnost, da poskusi z odvetnico rešiti oziroma vzpostaviti odnos, na podlagi katerega bosta lahko sodelovala in na temelju katerega ga bo kot postavljena izvajalka BPP lahko zastopala v postopku P 33/2021 pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu. Hkrati mu je naložil, da v roku sedmih dni sporoči, ali še vedno vztraja pri podanem predlogu za razrešitev odvetnice kot postavljene izvajalke BPP. V tem primeru naj navede, zakaj po njegovi oceni ne opravlja v redu svoje dolžnosti ter to tudi izkaže.

6.Organ za BPP je povzel nadaljnje izjave tožnika in odvetnice. Iz tožnikove vloge, prejete dne 20. 6. 2024, izhaja, da odvetnica vztraja pri svoji odločitvi in ne želi sodelovati v nobenem smislu ter da se s takšno odvetnico ne da sodelovati. Tožnik je dodal, da so bili odvetniki tisti, ki so izdali njegovo zaupanje. Odvetnik C. C. je naredil veliko neumnost, ko je brez njegove vednosti vlagal vloge in uničil možnost normalnih stikov, odvetnik D. D. pa je nesposobno vlagal vloge glede preživnine in uničil njegovo ekonomsko stanje. V odgovoru z dne 20. 6. 2024 je odvetnica ponovila, da se strinja z razrešitvijo. Ne pristaja na zastopanje nekoga, ki jo že a priori označuje za nesposobno in ji lažno očita, da ni naredila ničesar. Priložila je elektronsko korespondenco tožnika z dne 19. 6. 2024, v kateri slednji sodišče označuje kot fašistično.

7.Organ za BPP je ugotovil, da tožnik v predlogu za razrešitev odvetnice zgolj pavšalno navaja, da kot izvajalka BPP ni storila še ničesar, da je izkazala nepripravljenost za sodelovanje, da je vzbudila nezaupanje, dvom in neprilagojenost. Z ničemer ni konkretiziral in še manj izkazal okoliščin v zvezi z domnevnim nestrokovnim, nevestnim, nepoštenim, neskrbnim opravljanjem dela odvetnice, ki bi rezultirale v nepravilnostih pri zastopanju v postopku oziroma pri uveljavljanju pravic v postopku. Po drugi strani je odvetnica izkazala, da je takoj po prejemu sklepa o postavitvi za izvajalko BPP pristopila k izvajanju svoje dolžnosti, da je izvedla aktivnosti, potrebne za vpogled v sodni spis, si pridobila fotokopije listin sodnega spisa, preučila sodni spis in navezala stik s stečajnim upraviteljem, ki upravičenca v posledici postopka osebnega stečaja, ki se vodi nad njim kot dolžnikom, zastopa v predmetnem pravdnem postopku. Izkazala je tudi, da je tožnika sproti seznanjala s predvidenimi in tudi z že izvedenimi aktivnostmi ter mu poročala o razlogih za zastoj dela. Glede na stanje predmetnega pravdnega postopka, ki je od septembra 2022 prekinjen, je izvedla potrebna pravna opravila ter pri tem postopala strokovno ustrezno. Posledično tožnik nima razloga, da njenemu delu ne bi zaupal in bil z njo nezadovoljen. Njegovi očitki, da odvetnica ne opravlja v redu svoje dolžnosti ne držijo. Organ za BPP je na tej podlagi zaključil, da je predlog tožnika za razrešitev odvetnice neutemeljen.

8.Pri tem ni spregledal, da je svojo razrešitev predlagala tudi odvetnica. Okoliščine, ki jih slednja navaja v svojem predlogu, predstavljajo razloge na strani tožnika, zaradi katerih ne more v redu opravljati svoje dolžnosti in utemeljeno zahteva svojo razrešitev. Potrebnega odnosa spoštovanja in zaupanja med njo in tožnikom ni. Tožnikov odnos do odvetnice je obremenjen z: (1) izrazito negativnim videnjem zastopanja s strani predhodno postavljenih izvajalcev BPP; (2) njegovim nezadovoljstvom in nesprejemanjem izidov že končanih postopkov na sodišču, zlasti z določitvijo preživnine, katero je omenil že v svojem prvem elektronskem sporočilu odvetnici dne 9. 4. 2024, omenjal pa jo je tudi v elektronski korespondenci dne 19. 6. 2024, kljub temu, da mu je BPP z odločbo naslovnega sodišča Bpp 499/2020 z dne 13. 1. 2021 dodeljena za pravdni postopek P 33/2021, ki pred naslovnim sodiščem teče zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja, ugotovitev deležev na skupnem premoženju, izplačila solastnega deleža, izplačila 973,25 EUR in izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, na kar ga je odvetnica opomnila že v svojem prvem elektronskem sporočilu dne 10. 4. 2024; (3) njegovim subjektivnim nezadovoljstvom in sovražno nastrojenostjo zoper sodišče; (4) njegovo nepotrpežljivostjo; (5) njegovim nekorektnim odnosom do odvetnice, saj neosnovano dvomi v njeno delo in strokovnost ter njeno delo a priori enači z delom predhodnih izvajalcev BPP, katere vse po vrsti povsem pavšalno in nekonkretizirano ocenjuje za nestrokovne in nepripravljene postopati njemu v bran in korist; in (6) njegovo nezmožnostjo in nepripravljenostjo na konstruktivno sodelovanje, omejeno zgolj na zadevo, za katero mu je dodeljena BPP. Vse navedeno onemogoča delo odvetnice, sodelovanje med njo in tožnikom ter njeno uspešno zastopanje upravičenca. Organ za BPP je zato odvetnico kot izvajalko BPP na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP razrešil dolžnosti izvajanja BPP.

9.Glede na to, da je bila zaradi razlogov, ki so na strani tožnika, razrešena že druga postavljena izvajalka BPP, je Organ za BPP odločil, da tožniku preneha upravičenost do BPP za nazaj, od njene dodelitve, in da do nje za isti namen ni več upravičen, ter da se šteje, da je bila BPP po odločbi Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 499/2020 z dne 13. 1. 2021 neupravičeno prejeta in jo je tožnik dolžan vrniti. O višini neupravičeno prejete BPP, načinu in času vračila bo odločil s posebnim sklepom.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

10.Tožnik v tožbi očita odvetnici, da je ona tista, ki ni želela sodelovati in izvesti zastopanja pred sodiščem, da so se trenja pričela, sicer iz njegove strani, zaradi suma na neizpolnjevanju njenih dolžnosti. Trdil je, da odvetnica od dneva, ko je bila postavljena za izvajalko BPP, ni izvedla nobenega sestanka oziroma posvetovanja niti ni pridobila ali zaprosila za njegovo pooblastilo za zastopanje pred sodiščem in pridobitev potrebne dokumentacije. O tem je bil Organ za BPP obveščen in je kljub temu vztrajal, da mora sodelovati z odvetnico. Odvetnico je zatem po telefonu in pisno pozval k nadaljevanju sodelovanja, vendar je to zavrnila. S tem je bil postavljen v nemogoč položaj. Zaradi njene nepripravljenosti sodelovati mu je bila odvzeta pravica do BPP, bremeni pa se ga s plačilom in povrnitvijo stroškov. V isti zadevi je bila kazensko ovadena tudi sodna delavka F. F. zaradi nevestnega izvajanja uradne dolžnosti in zavajanja v dopisih. Njeno delo je bilo daleč od objektivnosti, nepristranskosti in zakonitosti. To se ni zgodilo prvič pri omenjeni osebi in postaja navada. Sodišče v Novem mestu ima skupino zaposlenih, ki se ne drži pravil in zakonodaje, in njihovo sporočilo razume kot: nič ni res, in vse je dovoljeno. Tudi navedbe v odločbi glede količine zamenjanih odvetnikov v nekem delu držijo, v drugem pa ne. Vsi odvetniki so delali napake (površnost, nespoštovanje, niso ščitili interesa klienta), kar je bilo tudi dokazano in utemeljeno.

11.Ker iz tožbe ni bilo jasno razvidno, ali tožnik izpodbija tudi 1. točko izreka (tj. razrešitev odvetnice), je sodišče tožnika pozvalo, da naj se o tem izrecno izjavi, sicer bo sodišče štelo, da izpodbija odločbo v celoti.

Tožnik se na navedeno ni odzval, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)¹ kot stranki z interesom tožbo v odgovor vročilo tudi odvetnici, ki je v svojem odgovoru z dne 24. 1. 2025 ponovila okoliščine, ki so povzete v izpodbijani odločbi in iz katerih izhaja, da je svoje delo opravila vestno. Navedla je, da je v elektronskem sporočilo z dne 20. 6. 2024 Organ za BPP obvestila o tem, da sodelovanje, zaradi razlogov na strani tožnika, ni možno. Ker ni vzpostavljenega spoštovanja in zaupanja, je ponovno predlagala, da se jo razreši. Svojemu odgovoru z dne 24. 1. 2025 je priložila tudi dokaze - elektronsko korespondenco s tožnikom, stečajnim upraviteljem in Organom za BPP.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, posredovala pa je upravne spise.

Sodišče je odločilo brez opravljene glavne obravnave, ker so se ji vse stranke pisno odpovedale (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Sodna presoja

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pravilni in na zakonu utemeljeni pa so tudi njeni razlogi. Sodišče se zato sklicuje nanje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja naslednje.

Podlaga za izpodbijani akt je v določbah desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP. Deseti odstavek določa, da lahko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca, in da namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega. V enajstem odstavku istega člena je določeno, da če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, se šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP. To sta 42. in 43. člen ZBPP. V prvem odstavku 42. člena je določeno, da strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do BPP po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike BPP. V drugem odstavku istega člena je določeno, da strokovna služba predlaga po izvedenem ugotovitvenem postopku pristojnemu organu za BPP izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do BPP ali določi drug obseg oziroma obliko BPP (neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč). Relevantna je še določba 43. člena ZBPP, ki v drugem odstavku določa, da je upravičenec dolžan neupravičeno prejeto BPP vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v tretjem odstavku pa, da o načinu in času vračila neupravičeno prejete BPP odloči pristojni organ za BPP v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in naloži upravičencu vračilo neupravičeno prejete pomoči.

Iz izpodbijanega akta izhaja, da je bila za izvajanje BPP sprva določena odvetnica B. B., ki je bila razrešena zaradi razlogov na strani tožnika. Tožniku sta bila nato postavljena odvetnika C. C. in D. D., ki sta bila prav tako oba razrešena. Njuno razrešitev je predlagal tožnik, ker je bil nezadovoljen oziroma ni imel zaupanja v njuno delo. Po oceni Organa za BPP tožnik razlogov za njuno razrešitev ni upravičil, ker pa postavljena izvajalca BPP razrešitvi zaradi porušenega medsebojnega spoštovanja in zaupanja nista nasprotovala ter nista podala predloga za svojo razrešitev, sta bila razrešena na podlagi devetega odstavka 30. člena ZBPP² in ne na podlagi desetega odstavka. Kot izvajalka za BPP je bila zatem na predlog tožnika postavljena odvetnica E. E., ki je bila razrešena, ker zaradi opravičljivih razlogov ni mogla prevzeti izvajanja BPP. Za novo izvajalko BPP je bila nato na predlog tožnika postavljena odvetnica A. A.

Tožnik v tožbi glede predhodnih razrešitev odvetnikov na splošno in nekonkretizirano navaja, da "navedbe v odločbi glede količine zamenjanih odvetnikov v nekem delu držijo v drugem pa ne držijo", da so vsi odvetnik delali napake (površnost, nespoštovanje, da niso ščitili njegovih interesov), kar "je bilo tudi dokazano in utemeljeno". Sklepa o razrešitvi prve odvetnice B. B. tožnik v upravnem sporu ni izpodbijal, v navedenem sklepu pa je izrecno navedeno, da je bila razrešena na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ker je bil odnos zaupanja med njo in tožnikom več kot očitno porušen in obremenjen s tožnikovo negativno nastrojeno komunikacijo zoper postavljeno odvetnico. Organ za BPP ga je v dopisu z dne 9. 1. 2024 izrecno opozoril, da upravičenec ob drugi razrešitvi postavljenega odvetnika iz istega razloga (torej zaradi razlogov na strani upravičenca) na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP izgubi pravico do dodeljene BPP za nazaj in je ne more več koristiti, dolžan pa je tudi vrniti vso prejeto korist z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Glede na takšno stanje je relevantno samo še, ali je bila na isti pravni podlagi (torej iz razlogov na strani tožnika, kot to določa deseti odstavek 30. člena ZBPP) razrešena še odvetnica A. A. Sodišče ugotavlja, da je tožnik sam navedel, da so se trenja pričela z njegove strani. Tožnik je ocenil, da odvetnica ni v redu opravljala svojih nalog (da od dneva, ko je bila postavljena za izvajalko BPP, ni izvedla nobenega sestanka oziroma posvetovanja niti ni pridobila ali zaprosila za njegovo pooblastilo za zastopanje pred sodiščem in pridobitev potrebne dokumentacije). Te očitke je odvetnica prepričljivo zavrnila v vlogi z dne 13. 6. 2024. Na pojasnila odvetnice je tožnik odgovoril le, da odvetnica ne želi sodelovati v nobenem smislu ter da se s takšno odvetnico ne da sodelovati. Dodal je, da so bili odvetniki tisti, ki so izdali zaupanje in interes svoje stranke. Odvetnik C. C. je naredil veliko neumnost, ko je brez njegove vednosti vlagal vloge in uničil možnost normalnih stikov, odvetnik D. D. pa je nesposobno vlagal vloge glede preživnine in uničil njegovo ekonomsko stanje.

Po presoji sodišča tožnik ni argumentirano prerekal navedb odvetnice v vlogi z dne 13. 6. 2024 o tem, katera vsa dejanja je v zadevi opravila, in s katerimi je nasprotovala njegovim trditvam o neizpolnjevanju svojih dolžnosti. V tožbi tožnik le pavšalno vztraja, da odvetnica ni izvedla nobenega sestanka oziroma posvetovanja, da ni pridobila njegovega pooblastila za zastopanje pred sodiščem in za pridobitev potrebne dokumentacije. Tožnik tudi ni odgovoril na njeno obrazloženo vlogo z dne 24. 1. 2025, v kateri je odvetnica ponovno navedla vsa dejanja, ki jih je v zadevi opravila kot izvajalka BPP, in pojasnila, zakaj oprava sestanka s tožnikom do prejema ustrezne dokumentacije, za kar si je prizadevala, še ni bila smiselna.

Ob takem stanju stvari je pravilna ocena Organa za BPP, da je bil utemeljen predlog odvetnice za razrešitev, ker ni mogla v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so bili na strani tožnika.

Tožnik v upravnem sporu zatrjuje, da je bil postavljen v nemogoč položaj, ker je po opozorilu Organa za BPP z dne 13. 6. 2024 z odvetnico želel naprej sodelovati, ta pa je sodelovanje zavrnila, sedaj pa mu je zaradi tega odvzeta dodeljena BPP. S tem tožnik smiselno zatrjuje, da razlogi zaradi katerih je bila odvetnica razrešena niso (več) na njegovi strani. Sodišče poudarja, da morebitna kasnejša pripravljenost tožnika na sodelovanje, ne spremeni prvotne pravilne presoje, da je odvetnica utemeljeno zahtevala svojo razrešitev. Ni sicer mogoče izključiti položaja, ko bi se še pred izdajo odločbe o razrešitvi izkazalo, da predlog za razrešitev ni več utemeljen, vendar v konkretnem primeru tak položaj ni izkazan.

Tožnik je zgolj zatrjeval, da je izkazal pripravljenost za sodelovanje. Iz njegovih e-sporočil odvetnici z dne 19. 6. 2024 (ki jih je svojemu odgovoru v tem upravnem sporu priložila odvetnica, vročeni pa so bili tudi tožniku) izhaja, da je navedeno izrazil tako, da je navedel: "Torej lahko pričnemo sodelovati in reševati vse neumnosti, samo bo potrebno veliko dela, pogovorov in narokov na teh fašistično družinskih sodiščih." Navedeno ne kaže na to, da prvotni predlog odvetnice za razrešitev in njeno vztrajanje pri tem, nista (več) utemeljena. Po oceni sodišča je pravilna presoja Organa za BPP da je bilo zaupanje in spoštovanje med tožnikom in odvetnico v času odločanja še vedno porušeno, in sicer zaradi ravnanj na strani tožnika. Podan je bil torej položaj iz enajstega odstavka 30. člena ZBPP, ko je Organ za BPP razrešil še drugo postavljeno odvetnico zaradi razlogov na strani tožnika, zato je utemeljena odločitev Organa za BPP, da se šteje, da tožniku BPP ni bila dodeljena. Ob uporabi določb o neupravičeno prejeti BPP je pravilna tudi nadaljnja odločitev, da se šteje, da je bila BPP po odločbi Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 499/2020 z dne 13.1. 2021 neupravičeno prejeta in jo je tožnik dolžan vrniti.

Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

-------------------------------

¹ Ta določa: Položaj stranke ima tudi oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo, pa ne gre za osebo, ki v skladu s šestim odstavkom 143. člena ter drugim odstavkom 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZUP) ali vsebinsko enake določbe drugega predpisa, ki ureja postopek izdaje upravnega akta, ne bi mogla biti stranski udeleženec v upravnem postopku.

² Ta določa: Pristojni organ za BPP sme na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Namesto razrešenega odvetnika postavi drugega. O razrešitvi se obvesti Odvetniška oziroma Notarska zbornica Slovenije.