Jedro

Sodišče je kršilo tožnikovo pravico do izjave s tem, ko je brez argumentirane obrazložitve zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje njegove matere. Sodišče prepričljivih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga ni navedlo ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe. V dokaznem sklepu je le zapisalo, da je preostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo, v nadaljevanju pa tožniku zmotno očitalo, da je bil navedeni dokazni predlog nesubstanciran.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani III. in IV. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka) in zaradi umika dela tožbenega zahtevka glede premičnin, ki se nahajajo na nepremičnini na naslovu P., pravdni postopek v tem delu ustavilo (II. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za ugotovitev, da v skupno premoženje sodijo vlaganja v nepremičnino parc. št. 1, k. o. ... (ID ...) in v izreku navedene premičnine, ki se nahajajo v stanovanju T. Prav tako je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi bila toženka dolžna plačati tožniku, na račun njegovih vlaganj v nepremičnino parc. št. 1, k. o. ... (ID ...), in delitve skupnega premoženja, glavnico v višini 47.000,00 EUR s pripadajočimi obrestmi in mu povrniti povzročene pravdne stroške (III. točka izreka). Tožniku je naložilo v plačilo pravdne stroške toženke v znesku 2.184,95 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Tožnik v pravočasni pritožbi zoper III. in IV. točko izreka navedene odločbe nasprotuje zaključku prvostopenjskega sodišča glede neobstoja zunajzakonske skupnosti. Kot bistveno navaja, da sta v zunajzakonski skupnosti s toženko živela od sredine novembra 2006 do jeseni 2011(1), vendar je v tem času zaradi narave njegove službe delno živel na naslovu matere. Poudarja, da bi njegova mati ob zaslišanju potrdila obstoj zunajzakonske skupnosti in povedala, kako sta pravdni stranki izgledali v očeh tretjih, kako je tožnik razpolagal s prihodki in navedbe, da je finančne zadeve urejala izključno toženka, zaradi česar so se pogodbe in računi glasili na njeno ime. Potrdila bi tudi, da je tožnik pri njej živel občasno zgolj zato, ker se zaradi oddaljenosti od službe vsakodnevno ni mogel voziti na naslov toženke. Z zavrnitvijo dokaznega predloga je sodišče tožniku onemogočilo dokazovanje trditev glede obstoja zunajzakonske skupnosti. Meni, da je sodišče nepravilno presodilo, da ekonomska skupnost ni obstajala. Obstoj te namreč dokazuje zlati račun, ki ga je odprla toženka na svoje ime in na katerega se je nakazovala tožnikova plača in otroški dodatki. Bančni izpisek zlatega računa namreč izkazuje, da sta pravdni stranki tožnikove prihodke porabili za plačilo stroškov skupnega življenja in izključne stroške tožnika (plačilo preživnine tožnikovega sina). Iz bančnih izpiskov tako izhaja, da so se iz tožnikovih denarnih sredstev plačevali obratovalni stroški, stroški nakupov življenjskih potrebščin, nakupov doma in v tujini ter preživnina za njegovega otroka. Pri tem ne drži, da ni razvidno, kdo je storitev (plačilo prek elektronskih nalogov) opravil. Poudarja, da toženka ne bi dopustila razpolaganja z računom, če ne bi živela v zunajzakonski skupnosti s tožnikom. Predlaga razveljavitev III. in IV. točke izreka prvostopenjske odločbe.

3. Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V pritožbi je bil sporen predvsem obstoj zunajzakonske skupnosti. Tožnik je trdil, da sta bila s toženko v zunajzakonski skupnosti od novembra 2006 do septembra 2011 in v dokaz predlagal zaslišanje svoje matere in izpisek bančnih računov za zlati račun, ki ga je odprla toženka in na katerem so se prihodki tožnika uporabili za skupne stroške pravdnih strank. Toženka je nasprotno ugovarjala, da zunajzakonska skupnost ni obstajala, da je tožnik do leta 2010 živel pri materi in do takrat zgolj čez vikend prihajal na naslov toženke, ter trdila, da sta imeli pravdni stranki ves čas ločene račune – zlati račun je tožnik uporabljal izključno za lastne potrebe.

6. Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja na kršitev pravice izjave, ko je prvostopenjsko sodišče brez argumentirane obrazložitve zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožnikove matere. Sodišče prepričljivih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga ni navedlo ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe. V dokaznem sklepu je namreč zgolj pavšalno zapisalo, da je preostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo (13. točka obrazložitve). V nadaljevanju pa je tožniku očitalo, da predlagano zaslišanje matere ni vsebovalo obrazložitve, o čem bi priča lahko izpovedala in od kod ji je znan obstoj zunajzakonske skupnosti (24. točka obrazložitve). Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem prvostopnega, da je bil navedeni dokazni predlog nesubstanciran. Tožnik je na prvem naroku za glavno obravnavo dne 11. 12. 2014 kot dokaz obstoja zunajzakonske skupnosti predlagal zaslišanje matere. Pri tem je natančno pojasnil, da bo slednja vedela izpovedati, da je tožnik vse svoje premoženje oziroma prihodke vlagal v skupno premoženje s toženko, predvsem po prodaji BMW vozila, o izročevanju gotovine toženki, nakupu jahte. Potrdila bi tudi, da je toženka urejala finančne zadeve tako, da je sama vodila vso dokumentacijo in si jo zadržala na naslovu, kjer sta pravdni stranki živeli (glej list. št. 30). S tem, ko je sodišče zavrnilo predlagani dokaz, je kršilo načelo kontradiktornosti, ki ga tožnik uveljavlja v pritožbi, in storilo kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Že iz tega razloga je bilo treba pritožbi ugoditi.

7. Prav ima nadalje pritožba, da ni pravilno stališče prvostopenjskega sodišča (v 16. točki obrazložitve), da iz bančnih izpiskov zlatega računa (A8, A9) niso razvidni podatki, med katerimi računi je potekalo prenakazovanje denarnih sredstev. Iz predloženega izpiska (priloge A8) je namreč mogoče brez težav razbrati, da je prišlo do prenosa med zlatim računom in računom št. 000 (glej npr. prenos z dne 22. 5. 2008, kjer je razviden tudi namen plačila Mercator v višini 168,00 EUR, enako tudi pri prenosu z dne 16. 7. 2008, 10. 7. 2008 itd.). Neprepričljiva je tudi obrazložitev sodišča prve stopnje (25. točka obrazložitve), da iz predloženih bančnih izpiskov ne izhaja, da je tožnik zlati račun uporabljal za plačilo skupnih stroškov pravdnih strank oziroma da se je plača tožnika porabila za nakup hrane, položnic ter nakup bencina. Že iz prve strani izpiska zlatega računa (priloga A8) namreč izhaja, da so bila opravljena plačila telekomunikacijskih storitev (dne 16. 6. 2008 v znesku 35,14 EUR), Pika kartice (dne 16. 6. 2008 v znesku 70,67 EUR), računa Spar supermarket (dne 19. 6. 2008 v višini 14,48 EUR), plačilo bencina (dne 18. 6. 2008 v višini 46,08 EUR) ipd. Glede na z dokazi podprte trditve tožnika o uporabi zlatega računa za kritje vsakodnevnih potreb pravdnih strank je procesno dokazno breme prešlo na toženko, ki bi tem trditvam morala konkretizirano nasprotovati in izkazati, da se zlati račun ni uporabljal za plačilo skupnih stroškov.

8. Pritožbeno sodišče pri tem še pojasnjuje, da gre pri opredelitvi zunajzakonske skupnosti (po 12. členu ZZZDR) za pravni standard, pri katerem morajo biti načeloma kumulativno izpolnjeni trije pogoji: obstoj življenjske skupnosti med partnerjema, ki mora trajati daljši čas, pri tem pa ne smejo biti podane okoliščine, zaradi katerih bi bila zunajzakonska skupnost neveljavna. Na življenjsko skupnost kažejo predvsem zunanje okoliščine: skupno prebivanje, gospodinjstvo, gospodarska skupnost oz. soodvisnost, kar spremlja tudi notornost skupnosti, tj. da partnerja veljata v očeh okolja za taka življenjska partnerja, kot sta mož in žena(2). Vendar po sodni praksi ni nujno, da so v posameznem primeru podane prav vse te okoliščine, predvsem ni vedno nujno, da sta partnerja nepretrgano skupaj(3). Tudi pri začasno ali občasno ločenem življenju gre lahko za življenjsko skupnost, če sta se partnerja sporazumela in so za to objektivni razlogi (npr. partnerjevo delo). Če zaradi dela ali drugih razlogov pravdni stranki nista nepretrgano živeli skupaj določeno obdobje, njuna skupnost pa je imela druge značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in odločitve za skupno življenje, so pogoji za obstoj zunajzakonske skupnosti lahko podani.

9. Glede na vse navedeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano odločbo razveljavilo na podlagi 354. člena ZPP ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Podana je namreč kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče odpraviti ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka, izvesti dokaz z zaslišanjem tožnikove matere in ponovno odločiti.

10. Pritožbeno sodišče se glede na sprejeto odločitev do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

11. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Skupaj sta živela, preživljala prosti čas, kupovala in si izmenjala vse podrobnosti iz življenja.

Op. št. (2): Izpolnjene pa morajo biti tudi predpostavka notranjega čustvenega razmerja: zunajzakonska skupnost mora temeljiti na svobodni odločitvi o skupnem življenju, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Op. št. (3): Glej npr. VSRS sodba II Ips 264/2010 z dne 19. 12. 2013, sodba VSRS II Ips 37/2010 z dne 24. 11. 2011, VSRS sodba II Ips 391/2005 z dne 22. 9. 2005. Takšno je tudi stališče teorije, in sicer K. Zupančič, Oris družinskega prava, Uradni list RS; 1993, Ljubljana, str. 86-89.