Jedro

Listine, na katere se sklicuje dolžnik v podkrepitev svoje trditve, da do upnika nima neporavnanih obveznosti, te njegove trditve ne izkazujejo (ampak je situacija ravno obratna), zato njegov ugovor ni utemeljen.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se zavrne ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 17.6.2004, opr.št. Ig.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) sklep o izvršbi opr.št. Ig z dne 17.6.2004 razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka;

2.) sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v K. V obrazložitvi je navedlo, da je zoper sklep o izvršbi dolžnik vložil obrazložen ugovor.

Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi opozarja, da je dolžnik v ugovoru navajal, da ob prenosu poslovnega deleža na novega lastnika dolžnik ni imel neporavnanih obveznosti, razen tistih, ki izvirajo iz seznama, ki je sestavni del notarsko overjene pogodbe z dne 10.3.2004. Iz navedenega seznama (izpis odprtih obveznosti z datumom 5.3.2004 - stranka 0000015) izhaja, da je družba F.V. d.o.o. dolžna upniku K. d.d. znesek 260.340,64 SIT. Torej je izkazani dolg še višji kot je znesek, ki ga je upnik terjal na podlagi vloženega izvršilnega predloga. Upnik torej ima ustrezno podlago za izterjavo svoje terjatve ter so dolžnikove navedbe v ugovoru v celoti neutemeljene.

Pritožba upnika je utemeljena.

Ugovor, ki ga vloži dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (2. odst. 61. čl. v zvezi s 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ); ob tem pa morajo biti zatrjevana in dokazno podprta dejstva takšna, da bi v sledeči pravdi na njihovi podlagi prišlo do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. V zvezi s tem pa pritožba utemeljeno opozarja, da dokazi, ki jih je dolžnik predlagal v ugovoru, ne potrjujejo njegovih navedb v smeri, češ da dolžnik nima neporavnanih obveznosti (z izjemo tistih, ki so razvidne v seznamu, kateri je sestavni del notarskega zapisa SV 284/04, po mnenju dolžnika pa se v tem seznamu beleži pri upniku saldo v dobro dolžnika, ne pa kakšna dolžnikova obveznost do upnika). Gre namreč za to, da je iz notarskega zapisa SV 284/04, ki ga je ugovoru priložil dolžnik sam, razvidno, da je bila 10.3.2004 v potrditev v obliki notarskega zapisa predložena Pogodba o prodaji in prenosu poslovnega deleža v družbi F.v. d.o.o. z dne 10.3.2004. V 2. čl. te pogodbe sta stranki ugotovili, da ima navedena družba na dan 5.3.2004 med drugim tudi obveznosti do dobaviteljev v skupnem znesku 17.101.154,65 SIT - po spisku, ki je v prilogi pogodbe in predstavlja njen sestavni del (v navedenem spisku je pod številčno znako stranke: 000015 naveden upnik z zneskom 260.340,64 SIT, ta znesek pa je upoštevan kot obveznosti do dobaviteljev v skupnem seštevku

17.101.154,65 SIT). Navedeno pomeni, da listine, na katere se sklicuje dolžnik v podkrepitev svoje trditve, da do upnika nima neporavnanih obveznosti, te njegove trditve ne izkazujejo (ampak je situacija ravno obratna), zato njegov ugovor ni utemeljen. Ugovorne navedbe v smeri, češ da G.J. kot pooblaščeni za naročanje v obdobju nastanka spornih računov "pisno potrjuje", da navedeni dolg ne obstaja, pa niti niso podkrepljene s predložitvijo ustrezne listine o tem dejstvu. Kar se pa tiče trditve, da se je vse obveznosti dolžnika, nastale do 10.3.2004, zavezal poravnati G.J., zaradi česar naj bi bil imenovani, ne pa dolžnik, pasivno legitimiran, če bi se ugotovil obstoj upnikove terjatve, v obravnavani zadevi ni pravno upoštevna, saj dolžnik hkrati ne trdi, da bi upnik podal soglasje k zatrjevanemu prevzemu dolga po tretji osebi.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je to razvidno iz izreka.