Jedro

Po 2. odstavku 182. člena ZZZDR se skrbništvo (za posebne primere) lahko poveri tudi ustrezni pravni osebi, kar je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje sodišče tudi storilo. Restriktivna pritožbena razlaga citirane zakonske določbe (da je ustrezna lahko le tista pravna oseba, ki se s skrbništvom lahko ukvarja v okviru svoje dejavnosti, za katero je registrirana), je brez dvoma napačna in v nasprotju z ustavno zajamčeno svobodo gospodarske pobude in opravljanja dejavnosti ter pravnih poslov.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlog predlagatelja za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom med drugim (v preostalem delu je sklep pravnomočen) kot skrbnika za poseben primer za pokojnega dr. F. V. postavilo predlagatelja S., matična številka XXX, nasprotni udeleženki pa naložilo, da je dolžna obveznice (za odškodnino v skupni višini 76.541,41 EUR v obveznicah RS) skupaj z obrestmi izročiti v začasno upravljanje navedenemu skrbniku za poseben primer.

Zoper sklep se glede navedene odločitve (točka 3 in 4 izreka sklepa) pritožuje nasprotna udeleženka, ki v pritožbi meni, da predlagatelj ne more biti imenovan kot skrbnik za posebne primere. Postavitev skrbnika urejajo določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (ZZZDR). Le-ta sicer res določa, da se skrbništvo lahko poveri tudi pravni osebi, vendar mora biti ta ustrezna. Katera pravna oseba je ustrezna, zakon ne opredeljuje, po mnenju nasprotne udeleženke pa je ustrezna lahko le tista pravna oseba, ki se s skrbništvom lahko ukvarja v okviru svoje dejavnosti, za katero je registrirana. Sodišče tega ni ugotavljalo, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, posledično pa je prišlo do kršitve materialnih predpisov določb 181. do 183. člena ZZZDR. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče samo imenuje skrbnika za poseben primer s seznama za to usposobljenih oseb (na primer notarjev).

Na pritožbo je odgovoril predlagatelj, ki v odgovoru meni, da sodišče ni nepopolno ugotovilo dejanskega stanja in ni kršilo materialnih predpisov. Opozarja na ugotovitve sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka ni ugovarjala in ne nasprotovala predlogu, da se za skrbnika postavi predlagatelja. Ker nasprotna udeleženka tega ni storila, je ta ugovor prepozen. Poleg tega je ugovor tudi pavšalen, saj nasprotna udeleženka v pritožbi ne navaja razlogov, zaradi katerih bi bil predlagatelj neprimeren za skrbnika. Mnenje nasprotne udeleženke je tudi zmotno, kajti zakonska opredelitev „ustrezna“ pomeni, da mora biti oseba sposobna skrbeti za premoženje in da njene koristi niso v navzkrižju s koristmi varovanca. Predlagatelj je povsem sposoben skrbeti za svoje premoženje, torej je sposoben skrbeti tudi za vrnjeno premoženje pokojnega, njegove koristi pa niso v navzkrižju s koristmi pokojnega.

Pritožba ni utemeljena.

Po 2. odstavku 182. člena ZZZDR se skrbništvo (za posebne primere) lahko poveri tudi ustrezni pravni osebi, kar je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje sodišče tudi storilo. Restriktivna pritožbena razlaga citirane zakonske določbe (da je ustrezna lahko le tista pravna oseba, ki se s skrbništvom lahko ukvarja v okviru svoje dejavnosti, za katero je registrirana), je brez dvoma napačna in v nasprotju z ustavno zajamčeno svobodo gospodarske pobude in opravljanja dejavnosti ter pravnih poslov. Prav tako ne drži niti trditev, da predlagatelj ni ustrezen za skrbništvo za obravnavani primer. Taka pritožbena trditev je zgolj navržena, saj pritožnica ne navaja, zakaj predlagatelj ne bi bil ustrezen za skrbništvo v obravnavani zadevi. Z imenovanjem predlagatelja za skrbnika za poseben primer v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava, niti ni jasno v kakšnem smislu pritožnica zatrjuje nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče, ki kakšnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopkovnih določb ni zasledilo, je zato na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje.

Predlog predlagatelja za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo je pritožbeno sodišče kot neutemeljen zavrnilo na podlagi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP in 37. členom ZNP, kajti pritožbeni odgovor ni doprinesel k odločitvi in tako ni bil potreben.