Jedro

Tožnici v obravnavanem postopku ni bilo omogočeno, da se izreče glede dejstev, pomembnih za ugotovitev kršitve, torej glede omejevanja prostega prehoda ob reki Krki. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto, št. 06114-6/2011/15 (8104) z dne 19. 7. 2011 se odpravi in se zadeva vrne Inšpektoratu RS za kmetijstvo in okolje v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 243,96 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici naložila, da v roku sedem dni od vročitve odločbe na zemljišču parc. št. *216/1 k.o. … zagotovi prost prehod ob vodotoku Krka (1. točka izreka), o čemer mora takoj po izpolnitvi obveznosti pisno obvestiti inšpektorico (2. točka). Navedla je še, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka) in da posebni stroški v tem postopku niso nastali (4. točka).

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bilo na inšpekcijskem pregledu 15. 3. 2011 ugotovljeno, da je bila v podhodu objekta A., ki je lociran tako, da je severna stran stavbe vkopana v breg, tako da prehod mimo ni mogoč, južna stran stavbe pa sega vse do reke Krke, nameščena nova kovinska ograja, vrata ograje pa zaklenjena. Zaradi ugotovljene postavitve in zaklepanja ograje oziroma vrat, ki preprečuje prehod ob vodnem dobru, je kršen tretji odstavek 38. člena Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1). Na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 175. člena ZV-1 je bilo zato treba izreči omenjeni ukrep.

Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da toženka v postopku sploh ni ugotavljala onemogočanja prostega prehoda ob vodnem dobru, ampak je bil predmet presoje onemogočen prost prehod do reke Krke na točno določenem mestu. V svoji izjavi z dne 10. 6. 2011 je pojasnila, da je na njenem celotnem zemljišču, ki šteje za priobalno zemljišče, dovoljen prehod ob reki Krki in dostop do nje razen v delu, kjer stoji stanovanjska stavba. Za te trditve je priložila fotografije in mnenje RJ Finance z dne 10. 5. 2011, do česar se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila. Nadalje je opozorila tudi napačno razumevanje prvega odstavka 38. člena ZV-1, ki ne pomeni, da je dolžna zagotovitvi prehod do Krke preko svojega celotnega zemljišča in celo na točno določenem mestu, to je skozi pritličje njene stanovanjske hiše. Ker je bila šele s sprejemom izpodbijane odločbe seznanjena, za katero kršitev je bil voden inšpekcijski postopek, ji je bila kršena pravica do izjave iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ogleda 14. 1. in 15. 3. 2011 sta bila opravljena nezakonito, saj nanju tožnica ni bila vabljena in o njih ne obveščena. Poleg tega je iz vabil na zaslišanje z dne 17. in 25. 3. 2011 razvidno, da jo je toženka obravnavala kot pričo, v skladu z 19. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) pa se ogled lahko opravi le pri zavezancu in ne tudi pri priči. Ogled brez prisotnosti lastnika je v takem primeru nezakonit. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obresti od izdaje sodbe dalje.

Toženka v odgovoru na tožbo poudarja, da ni šlo za inšpekcijski ogled pri tretji osebi, ampak pri tožnici kot zavezanki, zato so stališča o nezakonitem ogledu neutemeljena. Iz razlogov, ki so razvidni iz obeh upravnih spisov, predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Po prvem odstavku 38. člena ZV-1 mora lastnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ter dopustiti njegov splošno rabo, razen če je na tem zemljišču zgrajen objekt iz 5., 6. in 7. točke prejšnjega člena. Po tretjem odstavku istega člena na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobru.

ZIN v drugem odstavku 3. člena določa, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom ali s posebnim zakonom iz prejšnjega odstavka, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. ZV-1 posebnih določb o pravici stranke, da se izreče o pravno pomembnih okoliščinah in dejstvih, nima, zato je treba uporabiti določbe ZUP, saj v obravnavanem primeru ne gre za izdajo ustne odločbe na podlagi 176. člena ZV-1. Po prvem odstavku 9. člena ZUP pa je treba dati stranki pred izdajo odločbe možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Navedeno načelo je konkretizirano v tretjem odstavku 146. člena ZUP, po katerem mora uradna oseba stranki med drugim omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku (1. točka).

Sodišče na podlagi predloženih upravnih spisov ugotavlja, da se je inšpekcijski nadzor vse do izdaje izpodbijane odločbe dejansko vodil zaradi domnevnega onemogočanja prostega prehoda do reke Krke na tožničinem zemljišču parc. št. *216/1 k.o. …, torej zaradi kršitve prvega odstavka 38. člena ZV-1. To je razvidno tako iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 15. 3. 2011, na ugotovitve katerega se sklicuje izpodbijana odločba, kot tudi iz poziva tožnici z dne 19. 5. 2011, da se v skladu s 146. členom ZUP izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, za katere meni, da so pomembne pri odločanju v tej zadevi. V navedenem pozivu je bila izrecno seznanjena, da je bil inšpekcijski pregled 15. 3. 2011 opravljen v zvezi z onemogočanjem prostega prehoda do Krke in da so bila vrata v podhodu objekta v času pregleda zaklenjena, s čimer je bil onemogočen prost prehod do reke. Tožnica je v skladu s temi ugotovitvami tudi odgovorila in v izjavi z dne 10. 6. 2011 zatrjevala, da zatrjevana kršitev ni podana, za kar je priložila tudi fotografijo okolice objekta in predlagala ponovni ogled. Nato je bila izdana odločba zaradi kršitve tretjega odstavka 38. člena ZV-1, torej zaradi kršitve druge zakonske obveznosti.

Navedeno pa po mnenju sodišča pomeni, da tožnici v obravnavanem postopku ni bilo omogočeno, da se izreče glede dejstev, pomembnih za ugotovitev omenjene kršitve, torej glede omejevanja prostega prehoda ob reki Krki. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Že iz navedenega razloga je bilo treba tožbi ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrniti v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena). Sodišče se zato do ostalih tožbenih navedb ni bilo dolžno opredeliti, saj se bo moral upravni organ v ponovljenem postopku pri ugotavljanju, ali je s postavljeno ograjo v „podhodu“ tožničine stanovanjske stavbe onemogočen prehod ob Krki, opredeliti tudi do tega, kar zatrjuje tožnica v tožbi, in sicer da navedeno dejansko predstavlja dostop skozi njeno stanovanjsko stavbo ter da je prehod ob reki omogočen na njenem celotnem zemljišču, razen na delu, kjer stanovanjska stavba dejansko sega do vodotoka.

Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala odvetniška družba, bi bila po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičena do povračila stroškov v višini 350 EUR. Ker pa je v tožbi priglašena nagrada za postopek v višini 183,30 EUR, pavšalni znesek za poštne storitve v višini 20 EUR in 20% DDV v skupni višini 243,96 EUR, ji je sodišče priznalo stroške v tej višini, saj bi v nasprotnem primeru odločilo preko zahtevka. Plačana sodna taksa za postopek v višini 148 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).