Jedro

Pri pristopih upnikov k že začeti izvršbi gre za zakonito (formalno) naknadno sosporništvo upnikov. Pristopljeni upniki vstopijo v tisto fazo izvršbe, v kateri je ta v času njihovega pristopa. Vendar pa uresničevanje pravic posameznih upnikov ni vedno neodvisno od drugih upnikov. Kadar tretji poda ugovor po 1. in 3. odst. 65. čl. ZIZ je potrebno ugotavljati ravnanje vsakega od upnikov ter o ugovoru odločati v razmerju do vsakega od upnikov.

Izrek

Pritožbi udeleženca se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških udeleženca se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pod točko I izreka odločilo, da se zavrne ugovor tretjega T. J., pod točko II izreka je zavrnilo predlog istega udeleženca za odlog izvršbe in pod točko III izreka odločilo, da se odločitev o stroških postopka o ugovoru tretjega pridrži do poteka roka za vložitev tožbe tretjega zaradi nedopustnosti izvršbe oz. do končanja pravde po tožbi tretjega zaradi nedopustnosti izvršbe.

Tretji je v pritožbi zoper navedeni sklep navajal, da uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi je navajal, da ugovoru tretjega niso nasprotovali vsi upniki, zato pa bi sodišče moralo presojati v kakšnem položaju so upniki, torej ali so navadni ali enotni nujni sosporniki in kako izjave posameznih upnikov učinkujejo na preostale upnike. Posledično je zato zavrnitev ugovora tretjega v celoti nepravilna. Ker se s procesnim položajem upnikov sodišče ni ukvarjalo, je storjena bistvena kršitev določb procesnega prava po I. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ. Tudi odločitev sodišče prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe ni pravilna, saj sodišče ni pojasnilo, katere dokaze je izvedlo in na kakšni podlagi je prišlo do zavrnitve predloga. Ugotovitev obstoja razlogov za odlog izvršbe je dejansko vprašanje, tega pa sodišče ni moglo ugotoviti brez da bi izvedlo predlagane dokaze. Sodišče predlaganih dokazov ni zavrnilo. Zmotna je odločitev sodišča o zavrnitvi pritožnikovega predloga za odlog, saj ZIZ določa kot pogoj za odlog tudi, če tretji opira pravico na splošno znana dejstva. Teh okoliščin pa sodišče ni ugotavljalo. Sicer pa sodišče tega, zakaj tretji ni uspel dokazati, da bi s takojšnjo izvršbo utrpel nenadomestljivo škodo, sploh ni obrazložilo, kar pomeni podanost bistvene kršitve po 14. točki II. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ.

Pritožba je utemeljena.

Za izvršbe na isto nepremičnino in nujne pristope upnikov kasneje dovoljenih izvršb zaradi nujnega enotnega postopka oprave izvršbe, je (glede na določbo člena 171/I in II ZIZ) značilno, da gre za zakonito (formalno) naknadno sosporništvo upnikov, pri čemer pristopljeni upniki pristopijo k že tekoči izvršbi in sicer v tisto fazo postopka, v kateri je ta v času njihovega pristopa in da imajo vsi upniki procesni položaj upnika ter pravice in dolžnosti, ki gredo upnikom. Gre torej za procesno skupnost upnikov, v kateri ima vsak upnik pravice in dolžnosti, kot jih daje upnikom ZIZ, vendar pa njihovo uresničevanje ni vedno neodvisno od drugih upnikov. Pri izvrševanju procesnih pravic in dolžnosti je namreč vsak upnik omejen s samimi pravili poteka izvršbe in oprave izvršilnih dejanj, s katerimi se izvršba opravlja in z možnostmi njihovega uresničevanja glede na fazo izvršbe ob pristopu v postopek ter z vplivom njegovega procesnega dejanja na položaj drugih upnikov v zvezi z nadaljnjo izvršbo. V primeru, da procesno dejanje enega upnika vpliva na pravni položaj tudi drugih upnikov v zvezi z opravo izvršbe, njegovo učinkovanje ni neodvisno od ostalih upnikov. ZIZ v zvezi z (pravočasno) vloženim ugovorom tretjega v 65. členu določa, da v primeru, ko mu upnik v 8 dnevnem zakonskem roku nasprotuje, sodišče ugovor zavrne in lahko za tem vložnik ugovora v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne zoper (takšnega) upnika (v primeru, da tudi dolžnik izpodbija zatrjevano pravico tretjega pa tudi zoper dolžnika) pravdo na nedopustnost izvršbe na ta predmet. Če pa upnik v zakonskem 8 dnevnem roku na ugovor tretjega ne odgovori ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo. Torej ima izjava upnika o nasprotovanju ugovoru za posledico zavrnitev ugovora in možnost tretjega na tožbo na nedopustnost izvršbe na konkretne predmete izvršbe zoper upnika, ki je takšno izjavo podal (in v določenih primerih tudi zoper dolžnika). Nepodaja izjave oz. izrecna izjava o nenasprotovanju ugovoru tretjega pa posledično narekuje razveljavitev sklepa o dovolitvi izvršbe (izdanega po predlogu takšnega upnika) na ta predmet in ustavitev izvršbe, ki je tekla na podlagi razveljavljenega sklepa o izvršbi. Glede na takšne posledice procesno ravnanje posameznega upnika ne vpliva na položaj drugih upnikov v zvezi z nadaljnjim opravljanjem izvršbe. Zato je potrebno v zvezi s presojanjem ugovora tretjega v smislu 1. in 3. odstavka 65. člena ZIZ ugotavljati ravnanje vsakega od upnikov ter o ugovoru odločati v razmerju do vsakega od upnikov. Ker sodišče prve stopnje slednjega ni storilo, so pritožbeni očitki o kršitvi določbe 65. člena ZIZ utemeljeni, takšna kršitev pa je vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve o ugovoru tretjega. Ker takšne kršitve pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti, je pritožbi upnika v tem delu ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v odločitvi pod točko 1 izreka in v posledični odločitvi o stroških pod točko 3. izreka razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Glede na jasen zapis določbe 73. člena ZIZ sodišče dejansko izkazanost pogojev za odlog izvršbe po predlogu tretjega presoja iz trditvene podlage, kot to v takšnem predlogu navede sam tretji. Predlagani dokazi predstavljajo le dokazna sredstva za dokazovanje trditev (člen 8 in 212 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ). Zato pa so pravno zmotni pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje dejanske izkazanosti izpolnjenosti zakonskih pogojev za odlog ni moglo preizkusiti brez izvedbe predlaganih dokazov.

Sodišče prve stopnje je izkazanost pogojev iz prvega odstavka 73. člena ZIZ presojalo na podlagi trditev tretjega v njegovem predlogu za odlog izvršbe, pri tem pa tudi pravilno razlogovalo, da sklicevanje tretjega le na fotokopijo po strankah pogodbe podpisane izročilne pogodbe, ki ne določa pridobljenega solastniškega deleža tretjega na nepremičninah kot predmetu te pogodbe, ob trditvah o neobstoju notarske overitve podpisov na tej pogodbi, izkazanosti pogojev za odlog po prvem odstavku 73. člena ZIZ ne izkazuje. Ker pa iz vpogleda v predlog tretjega izhaja, da je ta v predlogu zatrjeval le dejstva v zvezi z zatrjevano pridobitvijo lastninske pravice na podlagi nepopolne izročilne pogodbe, so protispisne in zato neutemeljene pritožbene trditve o podani absolutni bistveni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker naj sodišče prve stopnje ne bi ugotavljalo tudi pritožnikov obstoj lastninske pravice na predmetu izvršbe na podlagi splošno znanih dejstev.

Kljub neutemeljenosti pritožbenih trditev o zmotnosti zaključkov sodišča prve stopnje o pritožnikovi neizkazanosti pogojev za odlog iz prvega odstavka 73. člena ZIZ, pa so utemeljeni nadaljnji pritožbeni očitki o podani absolutni bistveni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ, ker sodišče ni navedlo nobenih razlogov za svoj odločilni zaključek, da tretji s svojimi navedbami ni uspel dokazati, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Sodišče prve stopnje je v zvezi s takšnimi zaključki (v petem odstavku na strani 3 sklepa) le povzelo zapis zakonskega dejanskega stanja, ni pa navedlo prav nobenega razloga ali dejstva, s katerim bi utemeljilo svoj takšen zaključek. Ker pritožbeno sodišče glede na naravo takšne kršitve te ne more samo odpraviti, je pritožbi pritožnika tudi glede odločitve sodišča prve stopnje o predlogu za odlog (pod točko II izreka) ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v tej odločitvi razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločitev (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 354/I in 366 ZPP ter 15 ZIZ).

V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo ponovno presoditi trditve tretjega v predlogu za odlog tudi v smislu izkazanosti pogojev iz drugega odstavka 73. člena ZIZ, svoje zaključke pa tudi ustrezno obrazložiti.

Glede na razveljavitev odločitve sodišča prve stopnje zaključek o tem, ali so upniki tretjemu pritožbene stroške neutemeljeno povzročili (člen 38/VI ZIZ) še ni možen. Zato je glede priglašenih pritožbenih stroškov pritožnika pritožbeno sodišče odločilo, da se ti pridržijo sodišču prve stopnje za odločanje o končni odločitvi.