22. 11. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d. o. o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata 7. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 194/2005 z dne 19. 4. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. I 03/1756 z dne 22. 11. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica (v izvršilnem postopku dolžnica) je zoper sklep o izvršbi vložila ugovor in zatrjevala, da je terjatev, tj. glavnica z zamudnimi obrestmi, ki jih je od uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 45/95, v nadaljevanju – ZPOMZO) obračunala po linearni obrestni meri, plačana. Upnik je predlog za izvršbo delno umaknil, vztrajal pa je pri plačilu razlike med obračunom zamudnih obresti po konformni in po linearni metodi. Sodišče prve stopnje je ugovor pritožnice v delu, ki se nanaša na že plačani znesek, zavrglo, v preostalem delu pa zavrnilo. Zoper sklep je pritožnica vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo na podlagi stališča, da se zakonske zamudne obresti v času veljavnosti ZPOMZO, tj. od 5. 8. 1995 do 27. 6. 2003, kljub odsotnosti izrecne določbe obračunava po konformni metodi.

2.V ustavni pritožbi pritožnica izpostavlja vprašanje pravilnosti izračuna zamudnih obresti. Ne strinja se s stališčem Višjega sodišča, da se ob nedeljeni obrestni meri na realno in revalorizacijsko, ki bi omogočala obrestno obrestovanje dolga le z revalorizacijskim delom obresti, obrestno obrestuje celoten dolg. Meni, da je izbira konformne metode obračuna zamudnih obresti v nasprotju z izrecno prepovedjo anatocizma. Izpodbijani sklep naj bi bil zaradi očitno napačne uporabe materialnega prava arbitraren in v nasprotju z odločitvami v podobnih primerih. Zatrjuje kršitve 2., 14. in 22. člena Ustave.

B.

3.Z navedbami o nepravilni uporabi materialnega prava pritožnica glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Ustavno sodišče v postopku ustavne pritožbe namreč ne preizkuša same po sebi pravilnosti uporabe zakona, pač pa le, ali gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Ker 2. člen Ustave neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

4.Za presojo Ustavnega sodišča bi lahko bil pomemben očitek o odstopu od sodne prakse. Če bi namreč šlo za samovoljen oziroma arbitraren odstop od sodne prakse, bi to lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, ki je glede procesnega položaja v sodnih postopkih poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave. Vendar gre za splošen očitek, ki ga ni mogoče preizkusiti.

5.Z vidika pravice do enakega varstva pravic bi bil lahko pomemben tudi očitek, da je izpodbijani sklep arbitraren. Vendar bi oceno arbitrarnega ravnanja Ustavno sodišče lahko izreklo le v primeru, če sodišče svoje odločitve sploh ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti tako, da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati. Obrazložitev Višjega sodišča, zakaj se za izračun zamudnih obresti v času veljavnosti ZPOMZO uporablja konformna metoda, je namreč razumna. Dejstvo, da je odločitev sodišč drugačna od tiste, s katero bi soglašala pritožnica, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega pdstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić