Jedro

Upnik pa je tudi še ob prejemu sklepa z dne 9.11.2004, s katerim se je dotlej izvršilna zadeva prevesila v pravdno, imel možnost, da predlaga podaljšanje začasne odredbe, vendar pa tega ni storil; Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) namreč v 3. odst. 277. čl. določa, da lahko sodišče na upnikov predlog začasno odredbo podaljša, pri čemer sme upnik takšen predlog vložiti le do izteka časa, za katerega je bila odredba izdana (4. odst. 277. čl. ZIZ).

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zavarovanja po sklepu o začasni odredbi z dne

19.6.2002, opr.št. Ig 02/00057. V obrazložitvi je navedlo, da je v sklepu o začasni odredbi navedeno, da začasna odredba traja do pravnomočnega zaključka izvršilnega postopka pred tem sodiščem, s sklepom z dne 9.11.2004 pa je bil razveljavljen sklep o izvršbi opr.št. Ig 2002/00057 v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz razloga po 3. tč. I. odst. 338. čl. ZPP, predlagal njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ter uveljavljal povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov. Trdi, da ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izvršilni postopek pravnomočno zaključen, saj je spregledalo prvo točko izreka začasne odredbe, ki govori, da se dolžniku prepoveduje odtujitev in obremenitev vozil do pravnomočnega zaključka izvršilnega postopka oziroma do poplačila upnikove terjatve.

V tem kontekstu je potrebno razumeti tudi tretjo točko izreka, ki govori o trajanju začasne odredbe do zaključka izvršilnega postopka. Če je torej v prvi točki izreka določeno, da začasna odredba traja do pravnomočnega zaključka izvršilnega postopka oz. do poplačila upnikove terjatve, je v tej smeri smiselno potrebno razumeti tudi tretjo točko, saj je nesporno, da upnikova terjatev doslej še ni bila poplačana in bo zato potrebno še nadaljevanje izvršilnega postopka, ki bo sledil pravdnemu. Tretja točka namreč ne govori izrecno, da bi naj začasna odredba trajala do pravnomočnega zaključka izvršilnega postopka, ki se vodi pod opr.št. Ig 2002/00057, marveč govori zgolj o trajanju do zaključka izvršilnega postopka. Ker pa je v prvi točki izreka določeno, da prepoved odtujitve in obremenitve vozil traja do poplačila upnikove terjatve, je po upnikovem mnenju tudi določilo tretje točke izreka potrebno razumeti v tej luči, kar pomeni, da začasna odredba velja do zaključka tistega izvršilnega postopka, ki bo privedel do poplačila upnikove terjatve. To pa bo lahko le izvršilni postopek, ki bo uveden na podlagi sodbe, ki bo izdana v prihajajoči pravdi.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani izvršilni zadevi, ki se vodi pod opr.št. Ig 2002/00057, dne 19.6.2002 po predlogu upnika izdalo začasno odredbo, v kateri je odločilo, da ta traja do pravnomočnega zaključka izvršilnega postopka pred tem sodiščem (3. tč. izreka), v 1. tč. izreka pa je dolžniku prepovedalo odtujitev in obremenitev tam navedenih vozil do zaključka izvršilnega postopka oziroma do poplačila upnikove terjatve, ki se pred tem sodiščem vodi pod opr.št. Ig 2002/00057.

Predmetni izvršilni postopek je bil uveden z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine; predlogu upnika je sodišče ugodilo in dne 2.7.2002 izdalo sklep o izvršbi, zoper katerega je dolžnik vložil ugovor.

Ker je ta ugovor sodišče prve stopnje štelo kot obrazloženega in zato utemeljenega, je dne 9.11.2004 izdalo sklep, s katerim je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici. S pravnomočnostjo tega sklepa (tj. 20.11.2004) je bil predmetni izvršilni postopek končan, ker se je prevesil v pravdnega. Ko je predlagal izdajo začasne odredbe, je lahko bil namen upnika takšen, kot to pravi sedaj v pritožbi, in sicer, da doseže zavarovanje svoje terjatve vse do zaključka izvršilnega postopka, ki bo uveden na podlagi sodbe, katera bo izdana v prihajajoči pravdi, vendar pa je iz vsebine začasne odredbe, ki je bila dejansko izdana, dovolj jasno razvidno, da jo je sodišče prve stopnje izdalo prav za čas trajanja predmetnega izvršilnega postopka. Upnik pa je tudi še ob prejemu sklepa z dne 9.11.2004, s katerim se je dotlej izvršilna zadeva prevesila v pravdno, imel možnost, da predlaga podaljšanje začasne odredbe, vendar pa tega ni storil; Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) namreč v 3. odst. 277. čl. določa, da lahko sodišče na upnikov predlog začasno odredbo podaljša, pri čemer sme upnik takšen predlog vložiti le do izteka časa, za katerega je bila odredba izdana (4. odst. 277. čl. ZIZ).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.