Jedro

V spornem primeru ni mogoče trditi, da je sicer ožja sorodnica toženke v tesnejšem razmerju s sodnicami oziroma sodniki manjšega sodišča, pri čemer ni niti zaposlena na sodišču, ki sodi v zadevi. Okrožno sodišče v Ljubljani ima več kot sto sodnikov, na pravdni oddelek sodišča pa je razporejeno triindvajset sodnikov. Torej ne gre za manjše sodišče in za manjše število sodnikov, zaradi česar bi se lahko ustvaril vtis o pristranskosti posameznih ali kar vseh sodnikov sodišča pri povprečnem človeku, upoštevajoč položaj toženkine hčerke, ki je zaposlena na drugem sodišču in tudi ni sodnica.

Vrhovno sodišče še poudarja, da predstavlja procesni institut izločitve na podlagi 70. člena ZPP tisto običajno procesno sredstvo, ki preprečuje, da bi tudi v konkretni zadevi sodila sodnica oziroma sodnik, ki je imel pred tem oziroma ima s toženkino hčerjo kakšne tesnejše stike. Predlog za prenos krajevne pristojnosti v tovrstnih primerih ni namenjen temu, da bi zadevo obravnavalo sodišče, kjer niti nobena od strank niti noben od ožjih sorodnikov strank nima oziroma ni imel nikoli kakršnihkoli stikov s katerimkoli zaposlenim na sodečem sodišču ali celo na vseh sodiščih, ki se nahajajo v isti sodni stavbi. Zagotavljanju objektivne nepristranskosti je namenjen omenjeni institut izločitve posameznih sodnikov.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila predlog za prenos krajevne pristojnosti. Sklicuje se na izpolnitev objektivnega kriterija nepristranskosti sodišča, ker naj bi bil podan utemeljen dvom o nepristranskosti sodišča v konkretni zadevi, s čemer je omajano zaupanje stranke v odločanje tega sodišča. Poudarja, da je toženkina hči zaposlena na Vrhovnem sodišču RS, ki se nahaja v isti stavbi kot sodeče sodišče, to pa po mnenju tožeče stranke pomeni, da se srečuje in pozna s sodniki sodišča. Razen tega je hči predlagana tudi kot priča, saj je sodelovala pri dogovarjanju pravdnih strank, iz katerega izhaja njun spor. V letu 2020 je doktorirala, s čemer je razširila krog poznanstev in vpliv med sodniki. Vse sodnike sodišča nedvomno obremenjuje poznanstvo s predlagano pričo pri odločanju. S sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani Su 292/2021 z dne 20.4. 2021 je bilo že odločeno, da se okrožna sodnica A. A. v tej zadevi izloči, ker se s toženkino hčerko osebno pozna, saj sta službeno sodelovali; bili sta sodelavki na pravdnem oddelku Vrhovnega sodišča RS, kjer sta se dnevno srečevali ter sodelovali na sejah in kolegijih. Sklicuje se tudi na sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 119/2016 in I R 83/2010. V omenjenih zadevah naj bi bilo odločeno na podlagi primerljivih okoliščin kot v konkretnem primeru. V primeru sorodstvenega razmerja stranke s sodnikom ali drugim delavcem sodišča, ki obravnava zadevo, je po stališču omenjene sodne prakse, podan dvom v nepristranskost njegovega odločanja. Kot sodišča, ki obravnavajo konkretno zadevo, pa se v tem primeru smiselno štejejo Okrožno sodišče v Ljubljani, Višje sodišče v Ljubljani in Vrhovno sodišče RS, saj se vsa nahajajo v isti zgradbi. Predlaga, naj se kot pristojno sodišče določi Okrožno sodišče v Celju.

2. Tožena stranka je odgovorila na predlog za prenos krajevne pristojnosti. Poudarja, da tožeča stranka niti ne zatrjuje drugih tehtnih razlogov iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). S sodnico A. A., ki je v tej zadevi že bila izločena, se je tožničina hči sicer krajši čas poznala kot sodelavka na civilnem oddelku Vrhovnega sodišča RS, ko je bila omenjena sodnica dodeljena na delo na to sodišče, pri čemer sta se res tedensko srečevali na sejah in kolegijih oddelka, vendar pa tesnejših stikov oziroma poznanstva nista vzpostavili. Razen tega je na pravdnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani zaposlenih več kot triindvajset sodnikov, katerih tožničina hči osebno ne pozna in z njimi nima stikov. V času njenega dela na Vrhovnem sodišču RS noben drug pravdni sodnik okrožnega sodišča ni bil dodeljen na delo na civilni oddelek vrhovnega sodišča. Ni mogoče trditi, da so vsi sodniki Okrožnega sodišča v Ljubljani nezmožni nepristranskega odločanja že zato, ker tožničina hči opravlja poklic strokovne sodelavke na drugem sodišču. Tožeča stranka konkretnejših okoliščin, ki bi utemeljevale poznanstvo med toženkino hčerko in vsemi sodniki Okrožnega sodišča v Ljubljani niti ne zatrjuje oziroma ne obrazlaga. V skladu s sodno prakso velja, da možnost vsakodnevnih stikov med sodniki in zaposlenimi iz različnih sodišč zaradi dela v isti stavbi ne krni videza nepristranskosti. Morebitni tesnejši stiki sodnikov bi bili kvečjemu razlog za njihovo izločitev na podlagi 70. člena ZPP, česar pa tožeča stranka ne uveljavlja. Sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča RS I R 146/2020 po katerem velja, da mora biti izkazana ožja povezanost s sodniki. Sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 119/2016 in I R 83/2010, na katera se sklicuje tožeča stranka, pa se nanašata na drugačen neprimerljiv dejanski stan.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je treba na podlagi ustaljene sodne prakse šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. 5. V konkretnem primeru tožeča stranka takih okoliščin ne izkazuje. Toženkina hči B. B. je res zaposlena kot višja pravosodna svetovalka na Vrhovnem sodišču RS, ki se nahaja v isti zgradbi kot Okrožno sodišče v Ljubljani, ki obravnava konkretno zadevo. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi ne omogoča prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. V sodni praksi je zavzeto stališče, da je lahko okrnjen videz nepristranskosti, če je na sodečem sodišču zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, ko gre za manjše sodišče.1 V spornem primeru pa ni mogoče trditi, da je sicer ožja sorodnica toženke v tesnejšem razmerju s sodnicami oziroma sodniki manjšega sodišča, pri čemer ni niti zaposlena na sodišču, ki sodi v zadevi. Okrožno sodišče v Ljubljani ima več kot sto sodnikov, na pravdni oddelek sodišča pa je razporejeno triindvajset sodnikov. Torej ne gre za manjše sodišče in za manjše število sodnikov, zaradi česar bi se lahko ustvaril vtis o pristranskosti posameznih ali kar vseh sodnikov sodišča pri povprečnem človeku, upoštevajoč položaj toženkine hčerke, ki je zaposlena na drugem sodišču in tudi ni sodnica. Njena morebitna vloga priče v dokaznem postopku konkretne zadeve tveganja krnitve videza (objektivne) nepristranskosti ob opisanih okoliščinah tudi ne vzpostavlja.

6. Res je bila sicer okrožna sodnica A. A. izločena iz obravnavanja sporne zadeve upoštevaje, da sta bili s toženkino hčerjo krajši čas sodelavki na civilnem oddelku Vrhovnega sodišča RS, ko je bila omenjena sodnica dodeljena na delo na Vrhovno sodišče RS, pri čemer sta se tedensko srečevali na sejah in kolegijih oddelka. Po drugi strani pa noben drug pravdni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani v času, ko je na Vrhovnem sodišču RS zaposlena toženkina hči, ni bil dodeljen na delo na civilni oddelek tega sodišča. V tožničinem predlogu nadalje zatrjevano dejstvo, da je v tem času toženkina hči pridobila znanstveni naslov doktorice pravnih znanosti, lahko pomeni, da si je pridobila oziroma povečala svoj strokovni ugled, ne dokazuje pa, da si je s tem razširila krog (tesnejših) poznanstev med sodniki pravdnega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani oziroma celo povečala vpliv nanje.

7. Vrhovno sodišče še poudarja, da predstavlja procesni institut izločitve na podlagi 70. člena ZPP tisto običajno procesno sredstvo, ki preprečuje, da bi tudi v konkretni zadevi sodila sodnica oziroma sodnik, ki je imel pred tem oziroma ima s toženkino hčerjo kakšne tesnejše stike. Predlog za prenos krajevne pristojnosti v tovrstnih primerih ni namenjen temu, da bi zadevo obravnavalo sodišče, kjer niti nobena od strank niti noben od ožjih sorodnikov strank nima oziroma ni imel nikoli kakršnihkoli stikov s katerimkoli zaposlenim na sodečem sodišču ali celo na vseh sodiščih, ki se nahajajo v isti sodni stavbi. Zagotavljanju objektivne nepristranskosti je namenjen omenjeni institut izločitve posameznih sodnikov. Še posebej opisano velja za večja sodišča kot tudi za primer, ko se več sodišč nahaja v veliki zgradbi, kjer so medsebojna razmerja in stiki med sodniki in sodnim osebjem bolj formalni, ohlapnejši in redki ali pa jih sploh ni, oziroma službeno sodelovanje med njimi manj intenzivno. Če bi obveljalo stališče, za katerega se zavzema tožeča stranka, bi lahko nastala situacija, da nobeno od sodišč, vključno z vrhovnim sodiščem, v relativno majhnem prostoru v Sloveniji, ne bi moglo oziroma smelo soditi, ker naj ne bi bil odpravljen kakršenkoli dvom o objektivni nepristranskosti sodišča. Institut izločitve bi postal na podlagi take logike povsem izvotljen.

8. Sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 119/2016 z dne 1. 12. 2016 in I R 83/2010 z dne 26. 5. 2010, na katera se še sklicuje tožeča stranka, se nanašata upoštevaje zgoraj nanizane pravno odločilne okoliščine na drugačen - neprimerljiv dejanski stan.2

9. Ker predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 86/2018 z dne 28. 6. 2018 in I R 77/2019 z dne 6. 6. 2019 ter tam citirano sodno prakso. 2 V zadevi I R 119/2016 je bil tožnik brat sodnice sodišča, ki je odločalo v sporu zaradi razveze zakonske zveze, zaupanja mladoletnega otroka v vzgojo in varstvo, določitve preživnine in stikov; v zadevi I R 83/2010 je šlo za situacijo, ko je bila toženčeva partnerka strokovna sodelavka na sodišču, ki je sodilo v zadevi zaradi ugotavljanja obsega in deležev na skupnem premoženju bivših zakoncev.