Jedro

Postopek v sporih majhne vrednosti je izraz načela ekonomičnosti in pospešitve postopka. Poudarjeno je načelo pisnosti. Res dokaz z zaslišanjem strank ni izključen, kot navaja pritožba. Vendar je dokazovanje prepuščeno prosti presoji sodišča. Izvesti ga mora tako, da zagotovi sorazmernost med sodnim varstvom pravic strank in pospešitvijo postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 87279/2008, z dne 26.10.2008, s katerim je toženi stranki naloženo plačilo glavnice 996,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.7.2008 naprej ter izvršilnih stroškov v višini 41,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Toženi stranki je naložilo v plačilo še nadaljnje pravdne stroške v odmerjeni višini 73,00 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Proti sodbi vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka ter stroškovno posledico za tožečo stranko, ali vsaj razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču. Opozarja, da je že med postopkom glede na določilo 451. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) uveljavljala prekluzijo za dne 216.9.2009 predloženi dokaz - splošne pogoje za poslovanje z osebnimi računi z dne 1.2.2006. Sklicevanje prvega sodišča na 453. člen ZPP je nepravilno. Storjena je bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Nadaljnja kršitev postopka je opustitev predlaganega zaslišanja toženca. Pred narokom z dne 26.11.2009 je zaradi zdravstvenih razlogov prosil za preložitev naroka. Kljub pooblaščenčevemu pojasnilu, zakaj ne more pravočasno pridobiti zdravniškega potrdila, mu sodišče ni dodelilo roka za predložitev dokazila o odsotnosti. Zmotno je uporabilo 450. člen ZPP. Zakon ne določa, da v postopkih za spore majhnih vrednosti zaslišanje strank ni potrebno. Tak dokazni predlog je bil podan. Ravnanje sodišča je nedopustno, saj ob neizvedbi zaslišanja stranke hkrati tožencu očita, da ni predlagal ustreznih dokazov. Zmotno presoja v spis vložene listine, ki naj bi potrjevale utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožeča stranka v postopku ni odgovorila na toženčeve trditve, da ni prekoračil limita v toževanem znesku. Sodišče je nepravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu in s tem ponovno kršilo procesna pravila. Dokazovanje neobstoja dolga (negativnega dejstva) je namreč naložilo v breme tožencu. Prerekal je pravilnost in verodostojnost izpisa tožeče stranke o višini dolga ter zahteval, naj ga pojasni. Čeprav tega ni storila, je sodišče napačno ocenilo, da je v celoti izkazala obstoj terjatve. Posledično je nepravilno odločeno o stroških.

Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi se tožbeni zahtevek glasi na denarno terjatev, ki ne presega zneska 2.000,00 EUR, ki je določen kot mejni znesek za spore majhne vrednosti v 1. odst. 443. člena ZPP (Ur. list RS, št. 73/07-45-08), ki se uporablja v tem sporu. Prvo sodišče ga je pravilno obravnavalo po posebnih pravilih 30. poglavja ZPP in na posebnosti postopka stranki tudi pravilno in popolno opozorilo.

Po 1. odst. 458. člena ZPP se sme sodba, izdana v takem sporu, izpodbijati samo zaradi kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Odločilno je dejansko stanje, ki ga je ugotovilo prvo sodišče. Pritožnik se sicer na navedena zakonska pritožbena razloga sklicuje, vendar je iz pritožbenih navedb razvidno, da smiselno izpodbija tudi dokazno oceno prvega sodišča glede listin, ki so bile kot dokazno gradivo prebrane v postopku. Zaradi vezanosti na dejanske ugotovitve prvega sodišča pritožbeno sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb, da tožeča stranka s predloženimi dokazi ni dokazala obstoja in višine vtoževane terjatve.

Izpodbijanje sodbe v sporu majhne vrednosti je omejeno tudi glede procesnih kršitev. Dovoljeno je le zaradi absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP, ne pa zaradi relativnih procesnih kršitev po 1. odst. 339. člena istega zakona. Ravno na take kršitve se v zvezi s sklicevanjem na upoštevanje nedovoljenih dokazov zaradi zatrjevane prekluzije (kršitev 453. člena ZPP), na neupoštevanje toženčeve prošnje za preložitev naroka zaradi njegovega zaslišanja (1. in 2. odst. 115. člena ZPP) ter v zvezi z odločanjem na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (1. odst. 450. člena ZPP) in nepravilno uporabo pravil o dokaznem bremenu (1. odst. 7. člena ZPP in 212. člen istega zakona), sklicuje pritožnik. Zato pritožbeno sodišče skladno s 1. odst. 458. člena ZPP na navedene graje v zvezi s kršitvami navedenih procesnih pravil ne bo odgovarjalo.

V okviru zgoraj navedenih pritožbenih trditev pa je treba preveriti, ali je prvo sodišče zaradi zavrnitve oziroma neizvedbe predlaganega dokaza z zaslišanjem tožene stranke nemara kršilo načelo kontradiktornosti in s tem storilo absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 338. člena ZPP. Ustavno načelo enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), ki je konkretizirano v 5. členu ZPP, se nanaša tudi na dokazni postopek. V obravnavanem primeru ga je sodišče izvedlo procesno pravilno. Pritožniku ni bila kršena pravica do izjave oziroma odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.

Res sodišče prve stopnje ni preložilo naroka za glavno obravnavo dne 26.11.2009, kot je predlagal toženec, niti mu ni odobrilo roka za predložitev zdravniškega potrdila (za slednje niti zaprosil ni - red. št. 22 in 23), ampak je opravilo dokazni postopek in zadevo zaključilo. Po pravilni ugotovitvi prvega sodišča za preložitev naroka ni bilo opravičenih razlogov (1. odst. 115. člena ZPP). Toženec ni predložil ustreznega opravičila in zdravniškega potrdila (2. odst. 115. člena ZPP). O naroku (oziroma zaslišanju) je bil obveščen skoraj mesec dni prej (28.10.2009, kot to izhaja iz vročilnice na red. št. 21). Zato njegovega nedokazanega opravičila utemeljeno ni upoštevalo oziroma je štelo, da se sodnemu vabilu za zaslišanje ni odzval. V takih primerih je opustitev predlaganega zaslišanja stranke dopustna (2. odst. 258. člena ZPP).

Zavrnitev zaslišanja toženca je upoštevaje navedene okoliščine in značilnosti postopka v sporih mahne vrednosti obrazložena s pravilnimi razlogi na strani 3 sodbe. Postopek v sporih majhne vrednosti je izraz načela ekonomičnosti in pospešitve postopka. Poudarjeno je načelo pisnosti. Res dokaz z zaslišanjem strank ni izključen, kot navaja pritožba. Vendar je dokazovanje prepuščeno prosti presoji sodišča. Izvesti ga mora tako, da zagotovi sorazmernost med sodnim varstvom pravic strank in pospešitvijo postopka (2. odst. 450. člena ZPP). V obravnavanem primeru je prvo sodišče ravnalo skladno z navedenim pravilom in toženčeve pravice do sodelovanja v postopku ni kršilo. Ponujene možnosti za svoje zaslišanje zaradi razlogov na njegovi strani sam ni izkoristil. Na navedbe tožeče stranke je odgovoril s pisnimi vlogami (tudi na tisto, ki ji je sam odrekal pravočasnost, kar ponavlja v pritožbi, in kar je že prvo sodišče zavrnilo s pravilnimi razlogi na strani 3). Za svoje navedbe po nadaljnji pravilni ugotovitvi prvega sodišča ni ponudil ne listinskih ne drugih dokazov (npr. izvedenec). Zgolj z izpovedbo navedb ne bi mogel nadomestiti oziroma dopolniti. Zaslišanje strank je namreč le eno od dokaznih sredstev, s katerimi stranke lahko dokazujejo tisto, kar trdijo. Trditvene podlage pa z njim ne morejo nadomestiti. Tako se izkaže, da postopek na prvi stopnji in sodba nista obremenjena s smiselno zatrjevano absolutno bistveno kršitvijo pravil pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339.člena ZPP.

Neutemeljene so tudi pritožbene trditve o napačni uporabi pravil o dokaznem bremenu, ki bi pomenilo zmotno uporabo materialnega prava.

Glede na trditveno podlago pravdnih strank in predložene listinske dokaze s strani tožeče stranke je prvo sodišče pravilno izhajalo iz med strankama sklenjene pogodbe o ustanovitvi in vodenju srebrnega računa z dne 28.2.2006 (v prilogi A2 in A3) s splošnimi pogoji poslovanja z osebnimi računi (priloga A6). Pri odločanju je pravilno uporabilo materialnopravna pravila iz 2. in 3. člena navedene pogodbe ter splošna pravila Obligacijskega zakonika (OZ) o izpolnitvi obveznosti (1. odst. 9.člena OZ). Po ugotovitvi, da je bila pogodba sklenjena, toženec pa sprejetih obveznosti ni poravnal, je tožbenemu zahtevku na podlagi navedenih pogodbenih in zakonskih določil upravičeno ugodilo.

V razlogih sodbe je jasno in razumljivo odgovorilo na toženčev pavšalni in v pritožbi ponovljeni ugovor o neobstoju dolga. V nasprotju s pritožbenim prepričanjem je tožeča stranka natančno pojasnila tako osnovo kot višino vtoževanega dolga (obresti dovoljenega negativnega stanja, obresti nedovoljenega negativnega stanja, nadomestilo za vodenje računa in stroški opomina - pripravljalna vloga na red. št. 16) in o tem predložila ustrezne in verodostojne dokaze (izpis prometa na osebnem računu za toženo stranko - A5). Po pravilni ugotovitvi prvega sodišča toženec svojih nasprotnih trditev, s katerimi bi navedeni izpis izpodbil, ni ponudil. Pritožbeni očitki, da je sodišče nanj prevalilo dokazno breme za dokazovanje negativnih dejstev, so odveč. Smiselno zatrjevanih pomanjkljivosti v sodbi v smislu 14. in 15. točke 2. odst. 339. člena ZPP pa tudi ni. Prvo sodišče je pravilno uporabilo 453. člen ZPP in o spornem razmerju vsebinsko pravilno odločilo na podlagi pravočasno predloženih dokazov tožeče stranke, ki jih toženi stranki ni uspelo z ničemer ovreči. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sodba je materialnopravno pravilna in ni obremenjena z očitanimi procesnimi kršitvami. V njej tudi ni tistih procesnih kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP). Zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 5. odst. 458. člena ZPP).

O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena istega zakona.