Jedro

Presoja po obrambi izpostavljenega vprašanja protipravnosti obtožencu očitanega ravnanja bo naloga, ki bo morala biti prepuščena razpravnemu senatu po zaključeni glavni obravnavi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju je s pritožbeno izpodbijanim sklepom, dva meseca po zadnjem odločanju o priporu, na podlagi določbe drugega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ugotovil, da so še vedno podani razlogi za pripor zoper obtoženega A. A. Obtoženi se nahaja v priporu od 24. 2. 2022 od 18.17 ure dalje iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Pravnomočna obtožnica ga bremeni storitve dveh kaznivih dejanj umora po 2. in 4. točki 116. člena v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Zoper sklep o priporu se je pravočasno pritožil obtoženčev zagovornik. Načeloma uveljavlja vse pritožbene razloge, dejansko pa se pritožuje iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obtožencu pripor odpravi oziroma podrejeno, da pripor nadomesti z milejšim ukrepom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po proučitvi pritožbeno obravnavane zadeve v luči pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je zunajobravnavni senat pravilno ocenil, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo pripor zoper priprtega obtoženca in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storil očitani mu kaznivi dejanji, da je ponovitveno nevaren, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obtoženca tudi sorazmeren ukrep.

5. V nasprotju s pritožnikom, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je zunajobravnavni senat tudi ob aktualnem odločanju o priporu zoper obtoženca v zadostni meri, torej v obsegu, ki ne presega njegove pristojnosti, presojal in zaključil, da dokazi, izvedeni na zadnjih dveh glavnih obravnavah utemeljenega suma storitve obtožencu očitanih kaznivih dejanj, niso omajali. Povsem pravilno in za pritožbeno sodišče sprejemljivo je argumentirano sklepanje prvega sodišča pod točko 4 obrazložitve, da iz izvedenih dokazov niti iz na glavni obravnavi 9. 11. 2022 podanega zagovora obtoženca, ne izhajajo takšna nova dejstva, oziroma nove okoliščine, ki bi že ta trenutek vnesli tolikšen dvom, da ne bi bilo mogoče več govoriti o tisti stopnji verjetnosti, da sta bili storjeni obravnavani kaznivi dejanji, ki se zahteva za nadaljnje trajanje pripora. Sodišče druge stopnje ne soglaša z obširnimi pritožbenimi izvajanji pritožnika, v katerih z lastno oceno podatkov in izvedenih dokazov utemeljuje pritožbeno trditev, da več ni podan utemeljen sum storitve očitanih kaznivih dejanj. Presoja po obrambi izpostavljenega vprašanja protipravnosti obtožencu očitanega ravnanja bo naloga, ki bo morala biti prepuščena razpravnemu senatu po zaključeni glavni obravnavi.

6. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi pritožbeno izpodbijanega sklepa z izčrpnimi in razumnimi razlogi, ki jih sodišče druge stopnje v celoti sprejema, utemeljilo priporni razlog in sicer obtoženčevo ponovitveno nevarnost. Na strani objektivnih okoliščin je pravilno izpostavilo težo kaznivih dejanj, storjenih v kvalificirani obliki. Pri argumentaciji subjektivnih okoliščin, pa se je neoporečno oprlo na po obtožencu izkazano agresivnost, brutalnost, nepredvidljivost in nekritičnost pri izvršitvi kaznivih dejanj zoper dve osebi, ki naj bi jima življenje odvzel z direktnima streloma v glavo. Poudarilo je tudi obtoženčeve lastnosti, kot izhajajo iz izvedenskih mnenj psihiatrične stroke. Gre za strokovno podkrepljena dognanja izvedencev, ki jih v predmetni fazi postopka ne morejo ovreči laične izpovedbe nekaterih prič, na katere se sklicuje pritožnik. Obtoženec ne sprejema dobro kritike, še vedno doživlja, da je krivda za obravnavani dogodek na strani žrtev, ima značilne narcistične in disocialne poteze, ne sprejema odgovornosti za svoje odločitve, pri njemu so prisotna vedenja, ki kažejo na neupoštevanje družbenih norm. Pri storitvi obravnavanih kaznivih dejanj se obtožencu očita velika mera odločnosti. Ob hišni preiskavi mu je bilo zaseženih nezakonito posedovanih več kosov orožja in eksploziv. Nenazadnje pa, kot je bilo že večkrat poudarjeno, pri kaznivih dejanjih, ki predstavljajo hudo ogrožanje varnosti ljudi, kar predmetni kaznivi dejanji gotovo sta, zadošča za odreditev pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja.

7. V zvezi s poudarjeno obtoženčevo dosedanjo nekaznovanostjo je prvo sodišče ustrezno izpostavilo, da kljub tej okoliščini, ostale značilnosti primera potrjujejo, da obstaja resna in konkretna nevarnost, da bi obtoženec na prostosti storil še kakšno hudo kaznivo dejanje. Na podlagi samih okoliščin primera, ki jih je prvo sodišče pravilno, z razumnimi argumenti, ovrednotilo v pritožbeno izpodbijanem sklepu, pa sodišče druge stopnje ponovno zavrača pritožbeno tezo, da naj bi šlo pri obtožencu za nekonfliktno in mirno osebo, ki ne izkazuje nobene agresivnosti in kogarkoli ogroža. 8. V nasprotju s pritožnikom, sodišče druge stopnje tudi tokrat sprejema kot pravilno stališče prvostopenjskega sodišča pod točko 5 izpodbijanega sklepa, da je pripor zoper obtoženca še vedno neogibno potreben in z vidika zagotovitve varnosti ljudi, glede na visoko stopnjo ogrožanja, še vedno nujen in sorazmeren ukrep. Razlogi prvega sodišča, ki izhajajo iz izjemne teže obravnavanih kaznivih dejanj ter obtoženčeve potencirane ponovitvene nevarnosti, so povsem zadostni in zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je prvostopenjski sklep v tem delu neobrazložen. V predmetni zadevi kazenski postopek kontinuirano teče, naslednji glavni obravnavi pa sta razpisani za 18. in 24. 1. 2023. Zato še ni mogoče govoriti o nesorazmernem trajanju pripora ter kršitvi pravice obtoženca do sojenja v razumnem roku.

9. Ker sodišče druge stopnje na podlagi zgoraj navedenega ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu obrazložilo vse z zakonom in Ustavo določene predpostavke za odreditev in podaljšanje pripora, zavrača sklepne očitke pritožnika, da naj bi bil izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker naj bi bil nerazumljiv oziroma, ker naj ne bi vseboval razlogov o odločilnih dejstvih.

10. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o priporu po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.