Jedro

Tožnik v prošnji za dodelitev BPP ni niti zatrjeval niti izkazal pritožbenih razlogov, prav tako ni navedel nobenih dejstev ali okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka. Zgolj pavšalno sklicevanje na vse pritožbene razloge, pri čemer tožnik opozarja na domnevno nespoštovanje predloženih in splošno znanih dokazov ter neupoštevanje dolgoletnega ekonomskega in psihičnega nasilja s strani sodišče, v zvezi s čimer ne predloži nobenega dokaza, ne zadostuje, da bi se prošnjo za dodelitev BPP štelo za utemeljeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Domžalah P 69/2024 z dne 20. 6. 2024.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka tožnika pozvala na predložitev sklepa P 69/2024 z dne 20. 6. 2024 in na navedbo razlogov za vložitev pritožbe. Ob sklicevanju na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) toženka pojasni, da je očitna nerazumnost iz 24. člena ZBPP nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Toženka je tako upoštevala, da 335. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da mora pritožba med drugim obsegati pritožbene razloge in razloge za vložitev pritožbe, po sodni praksi pa morajo biti pritožbene navedbe obrazložene in konkretizirane. Tožnik v prošnji ni niti zatrjeval niti izkazal pritožbenih razlogov, prav tako ni navedel dejstev ali okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka. Kot utemeljitev je navajal le domnevno nespoštovanje predloženih in splošno znanih dokazov ter neupoštevanje dolgoletnega ekonomskega in psihičnega nasilja s strani sodišča. Ker tožnik ni podal konkretnih navedb o dejanskem stanju, ki bi utemeljevale pritožbo, je mogoče sklepati na odsotnost verjetnih možnosti za uspeh. Prošnja tožnika za dodelitev BPP je očitno nerazumna, zato jo je toženka zavrnila kot neutemeljeno.

3.Tožnik vlaga tožbo in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da je toženka z izpodbijano odločbo tožnika prikrajšala za pravico iz 23. člena Ustave RS, toženki pa naloži, da tožniku za zastopanje pred vsemi sodišči in pred Evropskim sodiščem za človekove pravice dodeli brezplačnega odvetnika. V tožbi pojasni, da si je izvorna družina tožnika s prikrivanjem njegove osebne in poslovne dokumentacije, z nemoralnimi tožbami in laganjem, prilastila vse njegovo premoženje ter mu uničila dostojanstvo, zdravje in ga oropala lepe in brezskrbne prihodnosti. Iz navedenega razloga je tožnik pred sodiščem v Domžalah zoper sestro in nečakinjo dne 3. 6. 2024 vložil tožbo zaradi izročitve osebne in poslovne dokumentacije. Sodišče v Domžalah je s sklepom P 69/2024 z dne 2. 10. 2024 zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, s sklepom z dne 21. 1. 2025 pa je zavrglo tudi tožbo. Zato za ustavitev vsesplošnega nasilništva in popravo sodnih krivic nujno potrebuje pomoč odvetnika.

4.Toženka je posredovala upravni spis, odgovora na tožbo ni podala.

5.Tožba ni utemeljena.

6.Namen BPP po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave.¹ ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.² Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča.³ Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.⁴

7.Sodišče na tem mestu pojasnjuje, da pravica do BPP ni absolutna, saj se lahko dodeli samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena tega zakona).⁵

8.Pri presoji dodelitve BPP se kot pogoj upoštevajo (tudi) okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

9.Tudi po presoji sodišča je toženka pravilno ugotovila, da prošnja za dodelitev BPP ne izpolnjuje pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ker tožnik vlaga prošnjo v zadevi, ki je očitno nerazumna oziroma v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, tako da ni razumno začeti postopka oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tožnik v prošnji za dodelitev BPP ni niti zatrjeval niti izkazal pritožbenih razlogov, prav tako ni navedel nobenih dejstev ali okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka. Zgolj pavšalno sklicevanje na vse pritožbene razloge, pri čemer tožnik opozarja na domnevno nespoštovanje predloženih in splošno znanih dokazov ter neupoštevanje dolgoletnega ekonomskega in psihičnega nasilja s strani sodišče, v zvezi s čimer ne predloži nobenega dokaza, ne zadostuje, da bi se prošnjo za dodelitev BPP štelo za utemeljeno. S svojimi navedbami tako tožnik ni izkazal, da bi imel v postopku z njimi verjetne izglede za uspeh oziroma da bi bilo razumno vložiti pritožbo. Navedenim zaključkom toženke tožnik v tožbi niti ne nasprotuje. Tudi v sami tožbi le pavšalno našteva nekonkretizirane razloge, ki ne omogočajo sodne presoje. Pavšalno nestrinjanje s sklepom okrajnega sodišča pa ni zadosten razlog, da bi se prosilcu dodelilo BPP za tak postopek, saj bi bilo to v nasprotju z zakonskimi pogoji, določenimi v 24. členu ZBPP.

10.Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11.Sodišče je po ugotovitvi, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

-------------------------------

1Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.

2Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998.

3Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88

4Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.

5Prim. sodbo Upravnega sodišča RS I U 1033/2016 z dne 23. 8. 2016 in I U 1550/2022 z dne 19. 12. 2022.

Zveza: