Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ko je stopil v veljavo novi zakon, je postala pogodba o urejanjih medsebojnih razmerij (ki ni bila podpisana s strani enega etažnega lastnika) veljavna in s tem ni več negotovosti ali ogrožanja pravnega položaja predlagatelja s strani nasprotnih udeležencev, zato je predlagatelj izgubil pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev veljavnosti pogodbe.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (1. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka zavrglo predlog na ugotovitev, da je pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov stavbe P. 30, L., veljavno sklenjena na podlagi 2. odstavka 32. člena SZ v vseh delih, razen v 1. odstavku 5. člena. Ugodilo je drugemu delu predloga in določilo solastniške deleže med solastniki in naložilo stroške nepravdnega postopka stroškom upravljanja solastnikov.
Proti 1. točki izreka se pritožuje predlagatelj zaradi bistvenih kršitev določb ZPP. Pogodba je sklenjena. Predlagatelj svoj pravni interes utemeljuje zaradi občutljivosti medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki, ki zaradi nejasnosti povzročajo negotovosti, spore in zato predlagajo ugotovitev, da je pogodba veljavno sklenjena. Gre torej za negotovosti in spore. Predlagatelj oz. upravnik je na vse lastnike naslovil ponudbo z vsebino pogodbe in razen nasprotnega udeleženca so pogodbo podpisali. 30. člen OZ določa, da molk ne pomeni sprejema ponudbe. Za predlagatelja je sodna odločba presenečenja, saj sodišče med postopkom ni pokazalo, da je ugotovitev premalo substancirana. Po 285. členu ZPP sodnik v sklepu materialnega vodstva pravde poskrbi, da se navedejo vsa odločilna dejstva in da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih. Sodnik bi moral po mnenju predlagatelja voditi postopek tako, da bi pojasnil, da šteje navedbe za preveč splošne. Predlaga razveljavitev sklepa.
Na vročeno pritožbo nasprotni udeleženec ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog v delu pod točko 1., ker je ugotovilo, da je tekom trajanja predmetnega postopka junija 2008 sprejeta Novela SZ-1, s katero je bilo v 32. členu določeno, da se šteje, da je pogodba o medsebojnih razmerij sklenjena, ko jo podpišejo etažni lastniki, ki imajo več kot ¾ solastniški delež. Sestavni del pogodbe je tudi sporazum o določitvi ali spremembi solastninskih deležev in morebitni sporazum o določitvi posebnih skupnih delov ter solastniških deležev na posebnih skupnih delih, katere sprejmejo vsi etažni lastniki. Sodišče je ugotovilo, da je pogodba o medsebojnih razmerjih tako sklenjena, saj je pogodbo podpisalo toliko etažnih lastnikov, ki imajo 89,61 %. Zato je sodišče ocenilo, da je predlagatelj izgubil pravni interes na ugotovitvenem zahtevku, da je pogodba veljavno sklenjena. Sodišče pravilno šteje, da je pogodba sklenjena in sedaj veljavna že po samem zakonu. Sodišče je pojasnilo, zakaj šteje pri uporabi določb noveliranega SZ-1 za nepravo povratno veljavo (neprava retroaktivnost). Ko je vstopil v veljavo novi zakon, je postala pogodba veljavna in s tem ni več negotovosti ali ogrožanja pravnega položaja predlagateljev s strani nasprotnih udeležencev. Treba je tudi upoštevati, da nasprotni udeleženci niso odgovorili na predlog, da so bili pasivni in tudi niso vložili pritožbe proti 2. in 3. točki izreka sklepa. Sodišče ne more slediti le navedbam o občutljivosti medsebojnih razmerij in stanju v hiši. Ob vložitvi predloga je sicer pravni interes obstajal, vendar je z uveljavitvijo novele pravni interes odpadel. Pogodba je veljavna ex legis, odločba tako ni potrebna. Zmotno meni pritožba, da bi moralo sodišče prve stopnje to razložiti predlagatelju. Tudi če bi sodišče prve stopnje svojo pravno naziranje prej razgrnilo predlagatelju, bi moral ta predlog umakniti. Zmotno meni pritožba, da bi lahko „bolj substanciral predlog“.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno zavrglo predlog in pri tem ni storilo očitane relativne bistvene kršitve določb ZPP, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).