Jedro

Ker gre za otroka s posebnimi potrebami, je mati s skrbjo za varstvo in vzgojo bistveno bolj obremenjena – ta povečana nedenarna skrb se mora odražati pri vprašanju porazdelitve preživninskega bremena.

Določitev preživnine ni matematično opravilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mld. hčerko I., roj. 31. 8. 2009, pa dodelilo v varstvo in vzgojo materi. Odločilo je tudi o preživninski obveznosti in od 1. 4. 2014 dalje to določilo na znesek 350,00 EUR. V nadaljevanju je presežni preživninski zahtevek zavrnilo ter uredilo stike med očetom in hčerko.

2. Proti sodbi vlaga pritožbo toženec. Sklicuje se na vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP (1) in sodišču predlaga, naj sodbo spremeni tako, da mesečno preživninsko breme zniža na 250,00 EUR. Toženec navaja, da je znesek 2.500,00 EUR njegovega mesečnega dohodka bruto znesek. To je toženec ob zaslišanju tudi povedal. Toženec je zavezanec za plačilo dohodnine v Republiki Sloveniji. Meni, da ob obdavčenem dohodku takšne preživnine, kakršno mu je prisodilo v breme sodišče prve stopnje, ni sposoben kriti. Po posameznih postavkah napada tudi ugotovitve sodišča o višini hčerinih potreb. Zneski, ki jih ugotavlja sodišče, se mu zdijo previsoki.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ta je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

Glede odločitve o preživnini:

5. Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki naj uravnoteži pravno relevantne dejavnike v vrednotnem trikotniku, ki ga tvorijo: otrokove potrebe – preživninske zmožnosti matere – preživninske zmožnosti očeta (129. člen ZZZDR (2)).

6. Določitev preživnine torej ni matematično opravilo. Prvič zato, ker celovitosti življenja ni mogoče preprosto prevesti v numerični svet matematike in denarnih enot. Drugič zato, ker se v okviru razporeditve preživninskega bremena med oba starša upoštevajo tudi dejavniki, ki so povsem nenumerične in nematerialne narave. Takšno je npr. dejstvo, da (v tem primeru) mati skrbi za varstvo in vzgojo otroka. Tretjič zato, ker potrebe niso stalne. En dan so takšne, drug dan so drugačne. En mesec so takšne in drug mesec drugačne. Četrtič zato, ker cena za zadovoljitev potreb (npr. cena obleke, prevozov, hrane...) prav tako variira skozi čas ter ni nekaj, kar bi bilo za vse čase določeno in enako. Petič pa zato, ker je potrebam mogoče zadostiti le v tolikšni meri, kot to omogočajo dohodki staršev. Tu mora sodišče najti ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb (primerjaj lestvico potreb v 129.a členu ZZZDR, ki padajo od najbolj nujnih bioloških potreb do prostočasnih potreb na drugi strani) na eni strani ter obremenitvijo preživninskega zavezanca, ki mu jo naloži, na drugi strani. Kje je torej tu prostor za numerično matematiko? Odgovor pritožbenega sodišča je, da ga ni prav dosti. Numeričen, računski pristop pa v resnici odpove že pred tem. Že matematičen izračun višine potreb je namreč zgolj navidezen. V resnici gre za posiljevanje matematike, zgolj zaradi videza, ki vrh vsega niti ni točen. Pestrosti življenja (katerega sestavni del so potrebe) ni mogoče prevesti v številke (v tem primeru v denarne zneske). Zato je ocena potreb pravilnejša kot bi bil izračun le-teh.

7. Sojenje sicer ne sme biti arbitrarno. Prav zato se sodišče na v številkah izražene potrebe opira, vendar to stori okvirno. Poleg tega upošteva splošno znana dejstva ter izrazite posebnosti konkretnega otroka. Sodišče prve stopnje je vse navedeno storilo.

8. Hčerka pravdnih strank je stara štiri leta in pol. Gre za otroka s posebnimi potrebami. Ta okoliščina se odraža na več ravneh. Njene potrebe so višje, ker potrebuje okluzije, zdravila in očala, kar znese 50,00 EUR mesečno. Zaradi prevozov na različne terapije in preglede nastajajo stroški v višini 60,00 EUR mesečno.

9. Ker gre za otroka s posebnimi potrebami, je mati s skrbjo za varstvo in vzgojo bistveno bolj obremenjena – ta povečana nedenarna skrb se mora odražati pri vprašanju porazdelitve preživninskega bremena.

10. Sodišče je potrebe argumentirano ocenilo na 540,00 EUR. Obrazložitev sodišča ni arbitrarna, marveč gradi na objektivizirani podlagi (10. točka obrazložitve). Te razloge pritožbeno sodišče sprejema.

11. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je od zneska potreb odštelo otroški dodatek. Ta namreč ne more biti porabljen za kaj drugega kot za potrebe, ki so navedene v drugem odstavku 129.a člena ZZZDR (3).

12. Toženka zasluži 1.229,50 EUR neto. Tožnik v Katarju prejema znesek 2.500,00 EUR. Ker je v Republiki Sloveniji davčni zavezanec, bo moral od tega plačati dohodnino. Tega, po kolikšni stopnji bo ta obračunana, se še ne ve. Po prostem preudarku pa je mogoče reči, da se bo povprečna davčna stopnja gibala med 20 in 30 % (glej lestvico v 122. členu Zdoh-2)(4). To pomeni, da se njegov neto dohodek giblje med 1.500,00 in 2.000,00 EUR.

13. Po presoji pritožbenega sodišča je ob takšnih dejstvih razporeditev preživninskega bremena, po kateri toženec za hčerko prispeva 350,00 EUR na mesec, tožnica pa 131,25 EUR, ustrezna. S svojo plačo bo toženec to breme zmogel, hkrati pa je ustrezno ovrednoten tožničin nadpovprečen nedenarni prispevek.

14. 129. in 129.a člen ZZZDR sta bila materialnopravno pravilna uporabljena. Na podlagi procesnega pooblastila iz 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

15. Ker tožeča stranka z vložitvijo odgovora na pritožbo ni mogla vplivati na svoj procesni položaj, stroški za to vlogo za pravdo niso bili potrebni (155. člen ZPP). Ker je tako, ji pritožbeno sodišče stroškov za to vlogo ni priznalo.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ter poznejše spremembe tega predpisa)

(2) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/1976 do Ur. l. RS, št. 90/2011)

(3) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/2004 – uradno prečiščeno besedilo UPB-1)

(4) Zakon o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/2006 do Ur. l. RS, št. 29/2014)