Jedro

Za izdajo začasnih odredb s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine za zavarovanje denarne terjatve, o kateri se odloča v upravnem postopku, je glede na določbo 3. odstavka 304. člena ZUP v zvezi s 302. členom ZUP alternativno pristojen upravni organ ali sodišče. Če se zavarovanje opravi po sodni poti, se uporabijo določbe ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dopolnilo svoj sklep o začasni odredbi z dne 16.8.2002, opr. št. Z ..., tako, da se le temu doda 4. točka, s katero se upnici naloži, da v 30 dneh od vročitve tega sklepa pri Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Vič - Rudnik, vloži zahtevo za povrnitev škode zaradi neopravičene začasne odredbe, izdane s sklepom navedene upravne enote z dne 4.4.1995, opr. št. ..., oziroma da v tem roku sodišču predloži dokazila o vložitvi zahtevka, sicer bo sodišče postopek ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja (I. točka izreka). Ugovor dolžnika proti sklepu o začasni odredbi pa je sodišče zavrnilo (II. točka izreka).

Proti sklepu se je pritožil dolžnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da upnica niti odgovoru na ugovor ni priložila dokaza o tem, da je že vložila odškodninski zahtevek na upravni enoti, kar je v konkretnem primeru bistveno. Ker je tako očitno, da predmetni zahtevek še ni bil vložen, je upničin predlog za začasno odredbo nesklepčen, zaradi česar bi ga sodišče moralo zavreči, saj ne vsebuje vsega, kar bi po določbi 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ moral. Sodišče bi lahko upnico pozvalo na dopolnitev predloga v navedeni smeri, a ker tega ni storilo, je izpodbijani sklep nezakonit. Ugovorna navedba o nepristojnosti sodišča za odločitev o obravnavanem predlogu za začasno odredbo je utemeljena, saj je nesmiselno, da o začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve, odloča sodišče, pri čemer ima sam upravni organ možnost, da še pred izdajo odločbe o zahtevku, izda začasen sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti. Nadalje je sodišče nezakonito razširilo svoj sklep o začasni odredbi, saj upnica svojega predloga ni koncipirala kot predlog pred uvedbo postopka. Sodišče prve stopnje tudi ni vpogledalo v zemljiškoknjižni izpisek za vl. št. 568 k.o. L..., iz katerega izhaja, da je bilo na parc. št. 737/1 k.o. L... vknjiženih več začasnih odredb. Poleg tega upnica zatrjuje, da ji je škoda nastala na njenem zemljišču, pri tem pa iz upravnega spisa izhaja, da je bilo zemljišče, ki je bilo predmet začasne odredbe, izdane v upravnem postopku, prenešeno na Republiko Slovenijo, zato je po mnenju dolžnika vprašljiv zaključek sodišča, da je izkazana verjetnost obstoja upničine odškodninske terjatve. V korist dolžnika izdana začasna odredba ni mogla imeti nobenih škodnih posledic za upnico, poleg tega pa bi bil kakršenkoli zaključek o škodi upnice preuranjen, saj denacionalizacijski postopek stoji. Ker je bilo glede parc. št. 737/1 k.o. L... izdanih več začasnih odredb, je utemeljen dolžnikov ugovor pomanjkanja pasivne legitimacije.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljeni so pritožbeni očitki o nepristojnosti sodišča za izdajo obravnavane začasne odredbe. Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve dolžnikove nepremičnine (in torej tudi za zavarovanje terjatve upnice do dolžnika iz naslova povzročitve škode zaradi izdaje neopravičene začasne odredbe) je po zakonu alternativno pristojen upravni organ ali sodišče (3. odstavek 304. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP v zvezi s 302. členom ZUP). Če se postopek zavarovanja izvede pred sodiščem, se za izdajo začasne odredbe uporabijo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

Po določbi 1. odstavka 40. člena ZIZ v zvezi s 239. členom ZIZ mora predlog za začasno odredbo vsebovati vse tiste obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati predlog za izvršbo. Poleg terjatve, katere zavarovanje se zahteva, vrste začasne odredbe in časa njenega trajanja, mora vsebovati tudi sredstvo zavarovanja in predmet zavarovanja. Vse navedeno je upničin predlog za začasno odredbo vseboval že ob njegovi vložitvi, zaradi česar v konkretnem primeru sodišču ni bilo treba upnice pozivati na dopolnitev njenega predloga (108. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če sodišče izda začasno odredbo pred vložitvijo tožbe oziroma pred začetkom kakšnega drugega postopka, pa mora v sklepu o začasni odredbi upniku določiti tudi, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči, pri čemer sodišče upniku določi tudi rok za to (2. odstavek 277. člena ZIZ). Glede na to, da v konkretnem primeru ni povsem jasno, ali je bil upravni postopek za uveljavljanje upničinega odškodninskega zahtevka, že začet pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe, je sodišče z dopolnilnim sklepom, za izdajo katerega ima pravno podlago v analogni uporabi 325. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), upnici naložilo, da v 30 dneh od vročitve tega sklepa pri Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Vič - Rudnik, vloži zahtevo za povrnitev škode zaradi neopravičene začasne odredbe, izdane s sklepom te upravne enote z dne 4.4.1995, opr. št. ..., oziroma da v tem roku sodišču predloži dokazila o vložitvi zahtevka, sicer bo sodišče postopek ustavilo in razveljavilo opravljena dejanja, s čimer je odpravilo pomanjkljivost svojega sklepa o začasni odredbi z dne 16.8.2002. Bistveno pri tem pa je, da tudi če sodišče ne bi svojega sklepa dopolnilo v smislu navedenega, to še ne bi imelo za posledico nezakonitost izdane začasne odredbe, saj ima sestavina sklepa o začasni odredbi iz 2. odstavka 277. člena ZIZ pomen le za časovno veljavnost začasne odredbe, ne pa za utemeljenost izdaje le te. Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve so namreč določeni v 270. členu ZIZ in v konkretnem primeru so ti pogoji, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, obstajali ob odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe. Že zato, ker je pravnomočno razsojeno, da je bila začasna odredba, s katero se je upnici na predlog dolžnika prepovedalo, da odtuji ali obremeni parc. št. 737/1 k.o. L..., neopravičeno izdana, upnica pa trdi, da ji je zato nastala materialna škoda, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je izkazana verjetnost obstoja upničine odškodninske terjatve do dolžnika. Ali je ta škoda zaradi predmetne začasne odredbe upnici gotovo nastala, in če ji je, v kakšni višini ji je nastala, pa bo odločal upravni organ v upravnem postopku. Upnica ne zatrjuje, da bi ji škoda nastala na njenem zemljišču, na njeni parc. št. 737/1 k.o. L..., temveč, da je škoda nastala njej kot gospodarski družbi zaradi s strani dolžnika neopravičeno predlagane začasne odredbe, s katero se ji je prepovedalo razpolagati in obremenjevati navedeno parcelo. Zato so brezpredmetne dolžnikove trditve, da je lastnica navedene parcele sedaj Republika Slovenija. Glede na to, da se s sporno začasno odredbo dolžniku prepoveduje le odtujitev in obremenitev njegovih nepremičnin in torej ne tudi njihova uporaba in oddaja v zakup in najem, dolžnik pa ne trdi, da bi imel namen s temi nepremičninami razpolagati ali jih obremeniti, pa je podan tudi drugi pogoj za izdajo začasne odredbe - verjetnost, da bo dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo (3. odstavek 270. člena ZIZ). S tem v zvezi so brezpredmetne dolžnikove navedbe, da je bilo v breme istega zemljišča izdanih več začasnih odredb. Upnica namreč zatrjuje nastanek škode le zaradi začasne odredbe, predlagane s strani dolžnika, o neopravičenosti katere je pravnomočno odločeno, in le škoda zaradi te odredbe je predmet presoje v konkretnem primeru. Iz istega razloga tudi ni utemeljen ugovor pasivne legitimacije.

Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, je sodišče druge stopnje zavrnilo tudi njegov zahtevek na povrnitev pritožbenih stroškov (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ), odločitev o tem pa je vsebovana v odločitvi o glavni stvari.