22. 9. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 4. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 427/2004 z dne 21. 6. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ajdovščini št. D 183/2002 z dne 17. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče je v zapuščinskem postopku sklenilo, da zapustničino premoženje na podlagi zakona dedujejo njene štiri hčere, med njimi tudi pritožnica. Višje sodišče je pritožničino pritožbo zoper prvostopenjski sklep o dedovanju zavrnilo.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Pojasnjuje, da ni bila prisotna na zapuščinski obravnavi. Priznava, da jo je prvostopenjsko sodišče nanjo pravilno povabilo in da svojega izostanka ni opravičila. Vendar naj bi pomena navedb v vabilu zaradi svojega psihičnega stanja ne doumela. Ker naj bi bila zelo depresivna in apatična ter tudi zato, ker naj bi bila prava neuka, naj bi menila, da sodišče obravnave ne bo opravilo v njeni nenavzočnosti oziroma naj bi ji bilo za to vseeno. Trdi tudi, da je pritožbi priložila zdravniško potrdilo, a ga Višje sodišče ni upoštevalo. Meni, da bi bila morala imeti možnost udeležbe v postopku in možnost izjaviti se o okoliščinah, pomembnih za odločitev.

B.

3.Pritožnica zatrjuje kršitev 22. člena Ustave; (smiselno) očita, da ji ni bila dana možnost sodelovati v postopku na prvi stopnji. Zatrjevano kršitev poskuša utemeljiti s sklicevanjem na domnevne, v njeni sferi nastale vzroke, zaradi katerih naj bi izostala z obravnave (šibko psihično stanje in nepoznavanje prava). Vendar s temi navedbami ustavne pritožbe zoper izpodbijano odločitev Višjega sodišča ne more utemeljiti. Predmet presoje Višjega sodišča v zvezi s to okoliščino je (skladno z določbo prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) namreč le preizkus, ali je prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo pravdni postopek, ko je narok opravilo brez navzočnosti pritožnice. Za to presojo so odločilna le dejstva, ki jih pritožnica v ustavni pritožbi sama navaja: da jo je sodišče pravilno povabilo na zapuščinsko obravnavo, da se je pritožnica ni udeležila in da svojega izostanka ni opravičila. Ker torej razlogi za pritožničin izostanek z naroka, na katerih pritožnica gradi očitek o kršitvi 22. člena Ustave, niso (bili) predmet izpodbijane odločitve in zanjo sploh niso (bili) pravno pomembni, z njimi ustavne pritožbe zoper to odločitev ni mogoče utemeljiti.

4.Z vidika zatrjevane kršitve 22. člena Ustave bi lahko bil pomemben tudi pritožničin očitek, da Višje sodišče ni upoštevalo zdravniškega potrdila, ki naj bi ga priložila pritožbi. Očitek je neutemeljen že zato, ker iz sodnega spisa Okrajnega sodišča v Ajdovščini št. D 183/2002 ne izhaja, da bi pritožnica potrdilo, na katerega se sklicuje, res priložila.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan