Jedro

Stroškov izvršitelja v zvezi s prevzemom prostovoljnih plačil od dolžnika v konkretnem primeru ni mogoče šteti kot potrebnih dejanj za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ iz razloga, ker ne gre za plačilo ob opravljanju izvršilnega dejanja, temveč za sprejem prostovoljnega plačila. Upoštevati je, da 81. člen ZIZ v prvem odstavku kot izvršilna dejanja določa le rubež in cenitev stvari, prodajo stvari in poplačilo. Res je v 4. alineji tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom nagrada izvršitelju za takšno dejanje izrecno predvidena, vendar je navedeno določilo kot materialno pravno podlago treba upoštevati le glede ocenitve višine stroškov izvršitelja, če upnik izkaže, da so ti stroški po temelju potrebni stroški za izvršbo v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ.

V skladu s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja v primeru, če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, je dolžnost izvršitelja, da opravi izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti. Izvršitelj v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti. Torej izvršitelj mora nadaljevati v konkretnem primeru z izvršilnimi dejanji, torej s prodajo zarubljenih premičnin, dolžnikovo plačevanje posameznih zneskov izvršitelju po izvedenem rubežu, za prevzeme katerih si izvršitelj zaračunava stroške, pa je v primeru, da se z izvršilnimi dejanji v skladu s 92. členom ZIZ ne nadaljuje, mogoče šteti kot prikriti dogovor o odlogu izvršbe, mimo kogentnih zakonskih določb. Za takšen zastoj v izvršbi zato ni pravne podlage ter torej ni podan kriterij potrebnosti stroškov za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog upnika z dne 17. 8. 2023 za povračilo nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrne.

2. Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da izvršitelju na podlagi tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo stroškov izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik) pripada za prevzem posameznega prostovoljnega gotovinskega ali brezgotovinskega plačila od dolžnika ali druge osebe zanj plačilo v vrednosti 50 točk. Na podlagi tar. št. 16 Pravilnika pripada izvršitelju plačilo tudi za pripravo obračuna zamudnih obresti v vrednosti 50 točk ter za obračun stroškov v vrednosti 20 točk. Prav tako je izvršitelj upravičen do plačila materialnih stroškov. Upnik je v predmetnem postopku priglasil stroške izvršitelja z vlogo z dne 17. 8. 2023 na podlagi stroškovnika izvršitelja A. A. z dne 10. 8. 2023, in sicer za prevzem prostovoljnega plačila od dolžnika, ki ga je izvršitelj prejel dne 9. 8. 2023. Izvršitelj je prejeti znesek v višini 150,00 EUR prenakazal upniku. Za prevzem plačila od dolžnika si je izvršitelj obračunal svoje stroške v skladu z navedenim Pravilnikom. V skladu s prvim odstavkom 53. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja mora izvršitelj pred opravo izvršilnega dejanja pozvati dolžnika k prostovoljni izpolnitvi obveznosti. Po četrtem odstavku 53. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja mora izvršitelj v primeru prevzema plačila terjatev, terjatev upnika natančno izračunati in v poročilu navesti posamezne postavke, iz katerih sestoji upniku izročeni znesek. Glede na opisano dolžnost opravljanja službe izvršitelja o prevzemu delnih plačil ter podano specifikacijo je očiten zaključek, da je izvršiteljev obračun storitev v predmetni zadevi pravilen. Izvršiteljevi stroški nedvomno predstavljajo nadaljnje izvršilne stroške, do povrnitve katerih je upnik upravičen. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi samo navede, da je izvršitelj na podlagi 4. alineje tar. št. 16 Pravilnika upravičen do plačila za opravljeno izvršilno dejanje, tj. za prevzem posameznega gotovinskega plačila od dolžnika. Vendar v nadaljevanju nato popolnoma arbitrarno in nepravilno navede, da to ne pomeni, da je upnik v vsakem primeru upravičen tudi do njihove povrnitve. Omenjeni zaključek sodišča je nepravilen in nezakonit. Pravilnik v tar. št. 16 jasno določa, da izvršitelju pripada plačilo v stalnem znesku za prevzem prostovoljnega plačila, skladno z določbo 239. člena ZIZ pa so stroški izvršitelja jasno opredeljeni kot izvršilni stroški. Slednje je dolžnik na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ dolžan povrniti upniku. Dolžnik je imel možnost že pred začetkom in tudi tekom izvršilnega postopka dolg v celoti poravnati neposredno upniku, vendar tega doslej ni storil. S strani izvršitelja je bil dolžnik pozvan, da prostovoljno izpolni svoje obveznosti v celoti. Opozorjen je bil tudi, da plačevanje izvršitelju pomeni dodatne stroške, ki nastanejo posebej z delnimi nakazili, saj mora izvršitelj v takem primeru za vsako plačilo obračunati obresti in stroške ter plačilo obveznosti prenakazati upniku. Dolžnik kljub temu svoje obveznosti izpolnjuje v več različnih prostovoljnih nakazilih dolga, za kar je dolžniku vsakič tudi izdana pobotnica. S slednjo je dolžnik opozorjen, da je izvršitelj za vsakokratni prevzem prostovoljnega plačila upravičen do obračuna stroškov po 4. alineji prvega odstavka tar. št. 16 Pravilnika. Izvršitelj je tako v skladu z navedenim obračunaval svoje stroške za prevzem prostovoljnega plačila. Temu pritrjuje tudi sodna praksa. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Ip 258/2023 pritožbi ugodilo ter sklenilo, da mora dolžnik upniku povrniti 43,03 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov ter pritožbene stroške. V navedeni zadevi je upnik, identično kot v predmetni zadevi, priglasil stroške izvršitelja, ki so nastali s prevzemom prostovoljnega plačila od dolžnika v višini 43,03 EUR. Višje sodišče ni soglašalo s stališčem sodišča prve stopnje, da stroški nakazil izvršitelju niso potrebni za izvršbo in ne morejo bremeniti dolžnika. Gre torej za enako stališče, kot ga je zavzelo naslovno sodišče v predmetni zadevi. Višje sodišče je v zadevi I Ip 258/2023 obrazložilo, da, upoštevajoč dejstvo, da je iz priloženih pobotnic vsakokrat izhajalo opozorilo izvršitelja, da je za prevzem prostovoljnega plačila upravičen do obračuna stroškov po 4. alineji prvega odstavka 16. člena Pravilnika, se je dolžnik z nastankom takih stroškov strinjal. V obravnavani zadevi je bil dolžnik seznanjen tako z možnostjo neposrednega plačila upniku kot z nastankom stroškov izvršitelja v primeru, da se obveznost delno plačuje izvršitelju. Z opravo delnega plačila izvršitelju se je torej strinjal z nastankom s tem povezanih stroškov. Delna plačila so potrebna za dokončno poplačilo upnikove terjatve, kar je tudi cilj izvršilnega postopka. Posledično so tudi stroški prevzema delnega plačila s strani izvršitelja tisti stroški, ki so potrebni za izvršbo, kot je jasno navedlo Višje sodišče v Ljubljani v 9. točki sklepa I Ip 258/2023. Upnik še izpostavlja, da izvršitelj v postopku deluje učinkovito in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, dolžnik pa se je sam odločil, da dolg odplačuje z delnimi plačili na račun izvršitelja in je bil seznanjen, da s takšnim načinom plačevanja nastajajo dodatni stroški. V obravnavni zadevi je sicer sodišče prve stopnje upniku že priznalo stroške v zvezi s prevzemom prostovoljnega plačila dolžnika. Predlaga spremembo oziroma podredno razveljavitev sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je upnikovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnilo z bistveno obrazložitvijo, da so za izvršbo lahko potrebni le tisti stroški, ki nastanejo v zvezi z opravljanjem izvršilnih dejanj, torej v primeru prevzema plačil le stroški prevzema tistih plačil, do katerih pride v okviru opravljanja izvršilnih dejanj (53., 54. in 55. člen Pravilnika o opravljanja službe izvršitelja). Za konkretni primer je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da prostovoljna plačila dolžnika, zaradi prevzema katerih si je izvršitelj zaračunal stroške, niso bila izvedena v okviru opravljanja izvršilnih dejanj, pač pa je šlo za nakazila na transakcijski račun izvršitelja. Izvršiteljevega sprejemanja navedenih prostovoljnih plačil tako po oceni sodišča ni mogoče šteti kot del opravljanja izvršilnih dejanj, temveč za prostovoljno odplačevanje dolga upniku po posredniku, kar je sicer dopustno, ne gre pa pri tem za opravo prisilne izvršbe. Stroški, ki so nastali s prevzemom teh plačil, zato niso za izvršbo potrebni stroški. Posledično enako velja tudi za stroške za obračun obresti, ki so nastali v zvezi s prevzemom plačil, in ki si jih je izvršitelj tudi zaračunal v obračunu. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravna pravilna.

6. Višje sodišče soglaša, da stroškov izvršitelja v zvezi s prevzemom prostovoljnih plačil od dolžnika v konkretnem primeru ni mogoče šteti kot potrebnih dejanj za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ iz razloga, ker ne gre za plačilo ob opravljanju izvršilnega dejanja, temveč za sprejem prostovoljnega plačila. Upoštevati je, da 81. člen ZIZ v prvem odstavku kot izvršilna dejanja določa le rubež in cenitev stvari, prodajo stvari in poplačilo. Res je v 4. alineji tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom nagrada izvršitelju za takšno dejanje izrecno predvidena, vendar je navedeno določilo kot materialno pravno podlago treba upoštevati le glede ocenitve višine stroškov izvršitelja, če upnik izkaže, da so ti stroški po temelju potrebni stroški za izvršbo v skladu s 5. odstavkom 38. člena ZIZ. Glede na okoliščine obravnavane zadeve se višje sodišče strinja, da stroški izvršitelja za prevzem prostovoljnega plačila za dne 9.8.2023, ki jih je upnik priglasil v vlogi z dne 17. 8. 2023, za predmetno izvršbo niso bili potrebni, ker izvršitelj ni prevzel gotovino ob samem dejanju rubeža kot pri izvršilnem dejanju, saj iz spisa izhaja, da je izvršitelj že dne 29. 5. 2023 opravil uspešen rubež dolžnikovih premičnin (poročilo izvršitelja A. A., poslano sodišču dne 2. 6. 2023), pri čemer prva javna dražba kot nadaljnje izvršilno dejanje izvršitelja še ni bila razpisana v skladu s 92. členom ZIZ. V skladu s prvim odstavkom 53. členom Pravilnika o opravi službe izvršitelja (Pravilnik) je izvršitelj dolžan ob opravi prvega izvršilnega dejanja, to je v tem primeru rubeža premičnin, opozoriti dolžnika na možnost prostovoljnega plačila. V skladu s 54. členom Pravilnika pa v primeru, če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, je dolžnost izvršitelja, da opravi izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti. Izvršitelj v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti. Torej izvršitelj mora nadaljevati v konkretnem primeru z izvršilnimi dejanji, torej s prodajo zarubljenih premičnin, dolžnikovo plačevanje posameznih zneskov izvršitelju po izvedenem rubežu, za prevzeme katerih si izvršitelj zaračunava stroške, pa je v primeru, da se z izvršilnimi dejanji v skladu s 92. členom ZIZ ne nadaljuje, mogoče šteti kot prikriti dogovor o odlogu izvršbe, mimo kogentnih zakonskih določb. Za takšen zastoj v izvršbi zato ni pravne podlage ter torej ni podan kriterij potrebnosti stroškov za izvršbo v smislu 5. odstavka 38. člena ZIZ (podobno tudi večinska sodna praksa, n. pr. glej VSL I Ip 898/2023, VSM I Ip 872/2028, VSC I IP 188/2021).

7. Po povedanem v vlogi z dne 17. 8. 2023 priglašeni stroški za prevzem prostovoljnega plačila glede na okoliščine konkretnega primera niso bili potrebni za izvršbo, zato je izpodbijana odločitev, da se upnikova stroškovna zahteva zavrne, pravilna (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ker višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).