Jedro

Tožnik je vložil tožbo le v enem izvodu in brez prilog, zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, da v roku 30 dni tožbo dopolni tako, da k tožbi priloži izpodbijano dokončno odločbo v izvirniku ali v overjenem prepisu v dveh izvodih, še en izvod tožbe ter priloži prilogo v overjenem prevodu v slovenski jezik, v dveh izvodih. Ker tožnik na sklep ni odgovoril in tožbe ni ustrezno dopolnil, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnika, ki je sodišče prejelo dne 23. 11. 2010. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik in predlaga, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnjo sojenje. V pritožbi navaja, da sklepa sodišča prve stopnje, s katerim mu je bilo naloženo, da v roku 30 dni dopolni tožbo z izpodbijano odločbo v izvirniku in dostavi še en izvod pritožbe ter priloži prilogo v overjenem prevodu v slovenskem jeziku v dveh izvodih, ni realiziral, ker ni imel še enega izvoda tožbe, za overjen prevod prilog pa ne sredstev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je upoštevajoč 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov. Pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, v postopku ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka, ki jih presoja pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje je prav tako pravilno uporabilo materialno pravo.

Iz ugotovljenega dejanskega stanja je razvidno, da je tožnik vložil zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 18. 10. 2010, tožbo, v enem izvodu. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem izdalo sklep z dne 2. 12. 2010 s katerim je tožniku naložilo, da v roku 30 dni tožbo dopolni tako, da k tožbi priloži izpodbijano dokončno odločbo v izvirniku ali v overjenem prepisu v dveh izvodih, še en izvod tožbe ter priloži prilogo v overjenem prevodu v slovenski jezik, v dveh izvodih. Tožnika je opozorilo, da ima ob izpolnjevanju pogojev tudi pravico do brezplačne pravne pomoči in, da v kolikor ne bo ravnal v skladu s tem sklepom bo sodišče tožbo zavrglo.

Tožnik je navedeni sklep prejel dne 9. 12. 2010, kakor je razvidno iz povratnice, pripete na list. št. 4. Tožnik v naloženem roku sodišču ni ničesar posredoval, torej sklepa ni realiziral in je v posledici tega sodišče prve stopnje izdalo dne 26. 1. 2011 sklep, s katerim je tožbo zavrglo.

Za takšno ravnanje je imelo sodišče prve stopnje podlago v 4. odst. 108. čl. ZPP, ki določa, da če vložnik ne popravi ali dopolni vloge tako, da je primerna za obravnavanje, jo sodišče zavrže. Pri tem je potrebno upoštevati še določilo 1. odst. 73. čl. ZDSS-1, da mora tožba, vložena zoper upravni akt obsegati še navedbo upravnega akta zoper katerega se zahteva sodno varstvo, hkrati s tožbo pa je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenem predpisu, v dveh izvodih.

Tožnik je šele s pritožbo posredoval dokončno odločbo toženke z dne 18. 10. 2010. Pritožbeno sodišče ne more upoštevati pritožbenih navedb, da tožnik za overjeni prevod in pošiljanje dokončne odločbe ni imel materialnih sredstev saj te navedbe za odločitev v predmetni zadevi niso relevantne.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. toč. 365. čl. ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.