Jedro

Glede vročanja v poštni predal odvetniku sodna praksa ni enotna. Vprašanje pravilnosti vročitve v poštni predal je treba presojati strogo, ker je od načina vročanja v konkretnem primeru odvisna pravica tožnika do sodnega varstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi izdalo sodbo na podlagi odpovedi in je zavrnilo tako primarni tožbeni zahtevek kot oba podrejena tožbena zahtevka, kajti tožeča stranka ni prišla na poravnalni narok, izpolnjeni pa naj bi bili pogoji iz 317. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 282. člena ZPP.

Zoper sodbo se tožnik pritožuje. Navaja, da pritožbo vlaga zaradi absolutne kršitve procesnih pravil, predvsem vročanja vabila na obravnavo, ker to ni bilo poslano pooblaščencu tožeče stranke na predpisan način, prav tako pa tudi tožeči stranki ne. Njena prisotnost je bila nujna in je bila tudi predlagana s tožbo. Odločitev sodišča, da s sodbo na podlagi domneve odpovedi odloči, ima tako hude posledice za tožečo stranko, da ta nikakor ne more pristati na odločitev sodišča, ki ni utemeljena. Sodba je izdana le na podlagi domneve, ker naj bi nekdo oziroma sodna oseba sodišča tistega dne videla zagovornika tožeče stranke na sodišču, ko naj bi se pogovarjal. Sodišče je bilo dolžno ugotoviti, ali je bilo vabilo na obravnavo pravilno vročeno zagovorniku in stranki.

Na pritožbo je odgovorila prva toženka A. P., d.o.o. in predlagala, da jo sodišče druge stopnje zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Sodba na podlagi odpovedi je bila dana izdana v nasprotju z določbami ZPP, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo, kajti sodišče druge stopnje te kršitve ne more samo odpraviti (1. odst. 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo opraviti novo glavno obravnavo.

1. odstavek 282. člena ZPP pravi, da če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pride tožeča stranka, izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi, če so izpolnjeni pogoji iz 317. člena zakona. Pogoj je, da je stranka na poravnalni narok oziroma na prvi narok za glavno obravnavo pravilno vabljena (1. odst. 142. člena ZPP). Vabljena mora biti osebno, vendar se po 7. odst. 142. člena ZPP šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno pooblaščencu.

Glede na gornje določbe je torej odločilno vprašanje, ali je bilo vabilo za 14.5.2009 pravilno vročeno pooblaščencu tožnika, odvetniku B. C..

Iz podatkov v spisu izhaja, da je bilo odvetniku B.C. vročeno za 14.5.2009 vabilo za poravnalni narok in vabilo za zaslišanje strank tako, da je bilo vabilo 27.3.2009 puščeno v poštnem predalu št. 1672 (vročilnica pri red. št. 49, list.št. 84). Pri tej redni številki je sicer pripeta še ena vročilnica, ki jo je odvetnik B.C. podpisal 26.2.2009, vendar se nanaša na glavno obravnavo 30.3.2009, ki je bila preklicana.

Za 14.5.2009 je torej odvetnik B. C. kot pooblaščenec tožnika prejel vabilo na poravnalni narok in vabilo za zaslišanje strank tako, da je bilo to puščeno v poštnem predalu. To pa ni ustrezen način vročanja, če gre za pisanja, ki jih je treba vročiti osebno po 1. odstavku 142. člena ZPP. Za taka pisanja pride v poštev le vročanje po 138. členu ZPP, torej se vročitev odvetniku kot pooblaščencu lahko opravi tudi tako, da se pisanje vroči osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni (podrobneje o tem glej dr. Aleš Galič, Vročanje pravnim osebam, podjetnikom in odvetnikom, Pravna praksa, letnik 2010, št. 5, stran 22). Vročitev v poštni predal odvetniku ZPP izrecno ne predvideva, sodna praksa pa glede tega ni enotna. V konkretnem primeru je način vročitve odvetniku vprašljiv, od pravilnosti vročitve pa je odvisna pravica tožnika do sodnega varstva. Vprašanje pravilnosti vročitve je zato treba strogo presojati.

Sklicevanje sodišča prve stopnje na to, da naj bi bil odvetnik opažen pred sodno dvorano, nima nobene teže v zvezi z vprašanjem pravilnosti vročitve. Četudi je to res, po pravilih o vročanju to dejstvo ne nadomesti pravilne vročitve.

To so torej razlogi, zaradi katerih je bilo treba pritožbi ugoditi in sodbo razveljaviti.