Jedro

Čeprav je bila odvetenica v bolniškem staležu, je prejela pisanje sodišča, a ga ni odprla. Tako dejanje ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 6.3.2000 izdalo sklep, s katerim je napoved pritožbe tožene stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.št. VI Pg ... z dne ... štelo za umaknjeno iz razloga, ker tožena stranka niti po opominu ni plačala sodne takse. Zoper takšen sklep je tožena stranka vložila pritožbo in dopolnitev pritožbe, ki ju je sodišče obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje iz razloga, da predlaga vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neopravičenega vzroka. Zoper ta sklep je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo in predlaga, da ji pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da opomina za plačilo sodne takse svoji stranki ni mogla pravočasno izročiti, ne zaradi malomarnosti, ampak zaradi svojega zdravstvenega stanja. Bolezensko stanje pooblaščenke (v dneh po prometni nesreči se je namreč zelo slabo počutila, ni mogla hoditi, niti priti v odvetniško pisarno) pa je opravičljiv razlog, ki ne more in ne sme imeti škodljivih posledic za stranko v postopku. Pritožba ni utemeljena. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravdno dejanje in izgubi pravico opraviti to dejanje, ji sodiče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz opravičenega vzroka (1. odst. 116. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je pravni standard opravičljivega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje pravilno ocenilo. Po določilu 1. odst. 137. čl. ZPP se v primeru, da ima stranka pooblaščenca, sodna pisanja vročajo njemu. Opomin za plačilo sodne takse za pritožbo je prevzela pooblaščenka tožene stranke dne 14.2.2000, s čimer je bila vročitev toženi stranki pravilno opravljena. Iz priložene zdravstvene dokumentacije sicer izhaja, da je bila pooblaščenka v bolniškem staležu od 12.2.2000 do 11.3.2000, vendar je v tem času, 14.2.2000, v svoji odvetniški pisarni prevzela sodno pisanje, a ga ni odprla. Kot odvetnica, ki je prava vešča oseba, bi se morala zavedati, kaj pomeni neodprtje sodnega pisanja, ki se preko nje vroča stranki. Takšno dejanje pa ni opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje. Bolezensko stanje pooblaščenke za toženo stranko ne bi imelo škodljivih posledic, če pooblaščenka sodnega pisanja ne bi sprejela. Pritožbeno sodišče še dodatno pripominja, da ne drži pritožbena trditev, da v dneh po prometni nesreči pooblaščenka tožene stranke ni mogla hoditi in ne priti v odvetniško pisarno, saj ji je bilo tretji dan po nezgodi prav tam sodno pisanje (opomin za plačilo sodne takse) vročeno, poleg tega pa je bistvena vsebina sodne pošiljke navedena že na sami ovojnici. Pritožbeni očitek je torej neutemeljen. Ker sodišče prve stonje tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in ni zmotno uporabilo materialnega prava, na kar pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. ZPP), je pritožbeno sodišče v skladu z določilom 2. odst. 365. čl. ZPP, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.