Jedro

Sodišče odloči o tem, katera stranka je dolžna drugi povrniti pravdne stroške, glede na uspeh v pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana stroškovna odločitev sodišča prve stopnje (2. točka izreka) potrdi. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane plačilni nalog Okrajnega sodišča v Ljubljani v veljavi za glavnico 34.616,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.12.1995 dalje ter glede 12.061,00 SIT mandatnih stroškov (1. točka izreka) ter da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 52.960,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov (2. točka izreka). Proti 2. točki izreka, to je proti odločitvi o nadaljnjih pravdnih stroških, je tožena stranka vložila pritožbo in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločitev v 2. točki izreka razveljavi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o nadaljnjih pravdnih stroških odločilo pravilno. Dejstvo je, da je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uspela. Pomanjkljivost v označbi tožene stranke je tožeča stranka popravila že z vlogo dne 1.4.1996 in je z zahtevkom zoper toženo stranko v celoti uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP). Na odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov nima nobenega vpliva dejstvo, da je sodišče vlogo tožeče stranke z dne 1.4.1996 najprej obravnavalo kot spremembo tožbe in šele naknadno (pravilno) kot popravo tožbe in tudi ne dejstvo, da tožena stranka na poziv sodišča z dne 15.12.1998 ni odgovorila. Iz spisa namreč ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje izdalo plačilni nalog tudi zoper S d.o.o. (plačilni nalog je bil izdan zoper neobstoječ subjekt in je bil s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 21.5.1998 razveljavljen) in je zato sodišče moralo s sodbo odločiti o tožbenem zahtevku zoper pravilno označeno toženo stranko. Zato nereagiranje tožene stranke na vlogo z dne 15.12.1998 nima vpliva na odločitev o stroških postopka glede na končni uspeh v pravdi. Pritožba je tako neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano stroškovno odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).