Jedro

Oseba, ki ni investitor ali udeleženec pri gradnji objekta, ni stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Če je prvotni investitor med gradnjo prenesel investitorske pravice na drugo osebo, prvotni investitor ni stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja drugemu investitorju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 662/97-15 z dne 17.12.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 25.3.1997, s katero je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo o uporabnem dovoljenju Upravne enote D. z dne 11.6.1996. Prvostopni upravni organ je izdal uporabno dovoljenje investitorju GPG G., ne da bi bila v postopek vključena tožeča stranka. Tožena stranka je pritožbo tožeče stranke presojala na podlagi določbe 1. odstavka 232. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), določbe 49. člena ZUP ter na podlagi 72. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 34/86 in 29/86).

Sodišče prve stopnje je tožbo zavrnilo. Menilo je, da je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Strinjalo se je z utemeljitvijo tožene stranke, da tožeči stranki ne gre status stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja investitorju GPG G. za poslovni objekt v površini 1200 m2 niti po 49. členu ZUP/86 niti po 72. členu ZGO. Po 72. členu ZGO so stranke v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja poleg investitorja tudi udeleženci pri graditvi objektov, po 49. členu ZUP pa tudi druge osebe, ki v tem postopku varujejo svoje pravice oziroma pravne koristi. Tega pa tožeča stranka v tem postopku ne varuje, saj utemeljuje svoj status stranke z sklenjeno pogodbo, s katero je investitorske pravice na obravnavanem objektu prenesla na GPG G. Pravice in obveznosti, nastale iz te pogodbe, pa niso takšne narave, da bi se o njih odločalo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Gre namreč za pravice in pravne koristi, ki izhajajo iz civilnopravnega razmerja, zato ima tožeča stranka varstvo teh pravic zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti. Sodišče prve stopnje je kot pravilnemu pritrdilo tudi stališču tožene stranke, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji po 263. členu ZUP/86 za odpravo oziroma razveljavitev odločbe tožene stranke po nadzorstveni pravici, kar je tožena stranka preizkušala po uradni dolžnosti.

Tožeča stranka se pritožuje zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi neupoštevanja ZGO in meni, da izpodbijana sodba ni v skladu s 23. členom Ustave RS. Zato pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopno sodbo in odločbo tožene stranke v celoti razveljavi. Kot razlog za to navaja, da je bila po pogodbi izvajalec del na obravnavanem objektu. Poleg tega je bila investitor po pogodbi o prevzemu investitorstva z M. - I.inženiring d.o.o. L., po dodatku k pogodbi, aneks št. 1, k pogodbi M. - I. inženiring pa je tudi prenesla investicijski račun na sedež lokacije izgradnje na SDK ekspozituro v D. Investitor je bila septembra 1990 pa do podpisa pogodbe o prenosu investitorstva z GPG G. 18.3.1992. V tem času, to je 30.10.1990, je sklenila tudi pogodbo z izvajalcem gradbenih del Gradis Ravne. Vsa ta tehnična dokumentacija ni bila priložena pri tehničnem pregledu za obravnavani objekt dne 12.12.1995, pa bi po ZGO morala biti. Iz te dokumentacije torej izhaja, da bi tožeča stranka morala biti stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja.

Tožena stranka in GPG G. kot prizadeta stranka v tem upravnem sporu na tožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodba prvostopnega sodišča prvilna in zakonita, za svojo odločitev pa je prvostopno sodišče navedlo tudi utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje.

Kot je pravilno navedlo že prvostopno sodišče in tudi tožena stranka ima položaj stranke v upravnem postopku poleg aktivne oziroma pasivne stranke še stranski udeleženec, to pa je lahko le oseba, ki v konkretnem upravnem postopku varuje svoje pravice oziroma pravne koristi. Katere osebe so to, ZUP/86 ne določa, pač pa je treba presojati upravičenost do položaja stranke po materialnih predpisih, ki urejajo zadevo, o kateri se odloča v upravnem postopku. To je v obravnavanem primeru 72. člen ZGO, ki pa kot stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja šteje le investitorja in udeležence pri graditvi objekta, to pa so izvajalske organizacije, dobavitelji opreme in naprav ter organizacija, ki je izdelala tehnično dokumentacijo. Res je sicer, da je bila tožeča stranka na samem začetku investitorica, vendar je vse te svoje pravice in obveznosti z Dogovorom o prenosu investitorstva za poslovno trgovski center D. in uskladitvi, prenosu in izpolnitvi medsebojnih pravic in obveznosti dosedanjih udeležencev pri gradnji ter na podlagi Pogodbe o brezplačnem prenosu bodočih poslovnih prostorov, sklenjene dne 18.3.1992, prenesla na GPG G. Na podlagi te pogodbe je bilo tudi spremenjeno gradbeno dovoljenje, in sicer z odločbo z dne 18.5.1992, s katero je investitor postalo Gradbeno podjetje G. Glede na navedeni dogovor in pogodbo ter odločbo tožeča stranka torej v postopku uporabnega dovoljenja ne more biti stranka, saj v tem postopku ne varuje nobene svoje pravice, o kateri bi se v tem postopku odločalo. Če pa varuje svoje pravice iz prej navedenega dogovora oziroma pogodbe, pa to ni stvar postopka izdaje uporabnega dovoljenja, temveč civilnopravnega razmerja, za katero pa je sodno varstvo zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločitev prvostopnega sodišča.