Jedro

Upravitelj je v ugovoru zoper odpust obveznosti navedel vsa relevantna dejstva za presojo ugovora zoper odpust obveznosti na podlagi generalne klavzule iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP, čeprav se na to določbo ni skliceval. Sodišče mora zato ugovor zoper odpust obveznosti presoditi tudi z vidika te pravne norme.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je vložil stečajni upravitelj.

2. Zoper navedeni sklep vlaga pravočasno pritožbo stečajni upravitelj. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru zoper odpust obveznosti v celoti ugodi. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Stečajna dolžnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predstavljala stanovanjska hiša z naslovom X., ki je bila dokončno zgrajena leta 1990 in v kateri živi dolžnica, skupno premoženje dolžnice in njenega sedaj že pokojnega moža, A. A., s katerim sta bila v zakonski zvezi vse od leta 1972 pa vse do njegove smrti dne ... 12. 2021. Stečajni postopek zoper dolžnico je bil uveden dne 29. 11. 2019, ko je dolžnica vložila predlog za začetek postopka osebnega stečaja, v katerem pa tega premoženja ni navedla, kot tudi ne v poročilu o premoženjskem stanju z dne 29. 11. 2019, čeprav je bila že pred tem seznanjena s stališčem pravdnega sodišča, da predstavlja nepremičnina skupno premoženje nje in njenega moža. Prav tako upravitelju ni razkrila, da je bila dne 19. 7. 2019 sklenjena Darilna in služnostna pogodba v obliki notarskega zapisa SV 400/2019 (nadalje: Darilna pogodba), ki so jo sklenili A. A. kot darovalec in služnostni upravičenec ter B. A. kot obdarjenec in služnostni zavezanec ter C. A. kot služnostna upravičenka. Z Darilno pogodbo, ki po presoji sodišča ni nična, je darovalec obdarjencu podaril nepremičnino v last, obdarjenec pa je darilo sprejel in se zavezal, da bo v korist svojih staršev ustanovil brezplačno dosmrtno služnost stanovanja ter nepremičnine ne bo odsvojil ali obremenil. Nadalje pa je sodišče prve stopnje kot bistveno štelo, da je bil upravitelj po svojih navedbah o Darilni pogodbi (vloga upravitelja z dne 26. 2. 2023 - p.d. 63) obveščen z dne 7. 1. 2020, zato je sklenilo, da bi imelo sankcioniranje dolžnice zaradi neporočanja prestroge posledice. Pri odločanju o ugovoru je upoštevalo še, da gre za nepremičnine, ki so obremenjene s hipotekami upnikov v višini 200.000,00 EUR, zaradi česar ni verjetno, da bi prestavljale premoženje, ki bi z vidika upnikov upravičevale sprožitev pravnih postopkov v postopku dedovanja. Po presoji sodišča namreč ne more biti brez pomena okoliščina, ali bi se z uveljavljanjem kakršnihkoli zahtevkov (npr. uveljavljanje dednega deleža) vendarle oblikovala stečajna masa. Ob upoštevanju okoliščin, da to ne bo imelo vpliva na poplačilo navadnih upnikov (glede ločitvenih pa ne bo imelo vpliva), da upravitelj niti kasneje ne uveljavlja kakršnihkoli zahtevkov iz naslova skupnega premoženja ter da tudi ni razvidno, da bi bilo zaradi dolžničine kršitve oteženo unovčevanje dolžničinega premoženja, teža kršitve po oceni sodišča prve stopnje ni taka, da bi sama po sebi utemeljevala zavrnitev odpusta obveznosti.

6. Kot je razvidno iz navedenega, je sodišče prve stopnje presojo o utemeljenosti ugovora zoper odpust obveznosti opravilo (zgolj) z vidika kršitve določbe 384. člena ZFPPIPP, po katerem velja, da mora dolžnik dati poročilo o stanju svojega premoženja, ki ga ima ob vložitvi predloga za začetek postopka osebnega stečaja. Po presoji pritožbenega sodišča očitek kršitve glede poročanja sicer ni utemeljen, saj nepremičnina (stanovanjska hiša) ob uvedbi postopka osebnega stečaja nad dolžnico ni predstavljala skupnega premoženja dolžnice in njenega pokojnega moža, glede na to, da je bilo to premoženje že pred uvedbo postopka odsvojeno sinu z Darilno pogodbo. Ne glede na navedeno pa je iz ugovora upravitelja mogoče razbrati, da stečajni dolžnici očita ne le-to, da sodišču in upravitelju ni poročala o svojem premoženju, temveč širše; da v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka ni ravnala v skladu z načelom vestnosti in poštenja. Po presoji pritožbenega sodišča je upravitelj v ugovoru zoper odpust obveznosti navedel vsa relevantna dejstva1 za presojo ugovora zoper odpust obveznosti tudi na podlagi generalne klavzule iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP.2 S tega vidika pa sodišče prve stopnje ugovora še ni presojalo.

7. Iz ugovora upravitelja izhaja, da naj bi nepremičnina, to je stanovanjska hiša na naslovu X., predstavljala skupno premoženje dolžnice in njenega pokojnega moža. Upravitelj je v ugovoru tudi navedel, da ima stečajna dolžnica na tem naslovu prijavljeno stalno prebivališče od 18. 10. 1972 dalje ter da na tem naslovu tudi ves čas prebiva. Kot je razvidno iz darilne pogodbe z dne 31. 7. 1980, s katero je D. A. na A. A. prenesel 1/3 deleža na nepremičninah iz vložka št. 23 k. o. ..., je tedaj obstoječa hiša merila 93 m2, kar je bilo premalo za bivanje dveh generacij. Upravitelj je tako trdil, da naj bi bil razlog za gradnjo nove hiše, ki je bila dokončno zgrajena leta 1990, predvsem v tem, da sta dom potrebovala A. A. in stečajna dolžnica, ne glede na to, da je bilo gradbeno dovoljenje iz leta 1978 izdano na ime očeta, D. A. Po navedbah upravitelj sta novejšo hišo s skupnimi sredstvi gradila stečajna dolžnica in njen sedaj pokojni mož v času skupnega življenja, zato je predstavljala skupno premoženje zakoncev. Meni, da bi morala zato stečajna dolžnica, ki trdi drugače, dokazati, da sta gradnjo celotne nove hiše plačala moževa starša. To je po njegovem mnenju tudi nelogično, saj sta v času gradnje stečajna dolžnica in njen mož že živela tam, njen mož pa je bil tudi solastnik nepremičnin. Upravitelj je nadalje navedel, da je stečajna dolžnica s skupnim premoženjem razpolagala pred uvedbo stečajnega postopka. V skladu z dogovorom s stečajno dolžnico je namreč A. A. z Darilno pogodbo predmetne nepremičnine podaril sinu, B. A., in to le nekaj mesecev po pravnomočnosti sodbe,3 s katero je bilo stečajni dolžnici naloženo, da mora F. F. plačati znesek 43.643,18 EUR s pripadki. Gre namreč za dolg po Posojilni pogodbi z dne 18. 10. 2012 med B. A. (kot posojilojemalcem) in F. F. (kot posojilodajalko), sklenjeni v obliki notarskega zapisa, pri sklenitvi katere je sodelovala tudi dolžnica. Slednja je namreč pristopila k dolgu ter se zavezala, da bo dolg poplačala upnici takoj, ko bo prejela kupnino za prodajo svoje nepremičnine oziroma nepremičnine, ki je trenutno v lasti njenega moža, predstavlja pa skupno premoženje obeh zakoncev.

8. Stečajna dolžnica se je v postopku pred sodiščem prve stopnje branila s trditvami, da so bile nepremičnine (parcele) last staršev njenega moža, ki jih je od svojih staršev pridobil na podlagi darilne pogodbe (z dne 31. 7. 1980) in na podlagi dedovanja (sklep o dedovanju I D 1826/2013 z dne 8. 12. 2014 in sklep o dedovanju I D 103/2003 z dne 6. 6. 20023). Poleg tega je trdila, da sta hišo gradila pokojna starša njenega moža, to je D. A. in E. A., z lastnimi sredstvi ter da ni neobičajno, da starejše generacije financirajo izgradnjo hiše, v kateri nato živi več generacij.

9. Za odločitev v tej zadevi je torej bistveno, ali je navedena nepremičnina, to je stanovanjska hiša na naslovu X., predstavljala (v celoti oziroma delno) skupno premoženje zakoncev.4 Kot je navedel stečajni upravitelj, je bila nepremičnina zgrajena v času trajanja zakonske zveze med stečajno dolžnico in A. A. (do leta 19905), zato je trditveno in dokazno breme v zvezi s tem, da ni šlo za skupno premoženje, na dolžnici.6 Stečajna dolžnica je v zvezi z temi navedbami predlagala številne dokaze (razne listinske dokaze ter dokaz z zaslišanjem prič B. A. in G. G.). Dokazne predloge v zvezi s svojimi trditvami, da gre za skupno premoženje, pa je predlagal tudi stečajni upravitelj (poleg zaslišanja stečajne dolžnice ter listinskih dokazov je predlagal še zaslišanje priče F. F.). Sodišče prve stopnje dokaznega postopka v zvezi s tem dejstvom še ni izčrpalo, saj je zmotno menilo, da ugotovitev glede obstoja skupnega premoženja zakoncev ni odločilna za presojo ugovora zoper odpust obveznosti.

10. Sodišče prve stopnje bo moralo zato v nadaljnjem postopku izvesti predlagane dokaze in na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotoviti, ali je stanovanjska hiša na naslovu X., predstavljala (v celoti oziroma v določenem delu) skupno premoženje dolžnice in njenega moža. V kolikor bi se izkazalo, da gre za skupno premoženje dolžnice in njenega moža, pa bi bil potreben še razmislek v smeri, ali nista zakonca skupaj razpolagala7 s to nepremičnino, tako kot to trdi stečajni upravitelj. Ne glede na to, da je bil zemljiškoknjižni lastnik premoženja dolžničin mož, ki je v pogodbi nastopal kot darovalec, je namreč pri sklenitvi Darilne (in služnostne) pogodbe sodelovala tudi stečajna dolžnica. Slednja je po navedeni pogodbi služnostna upravičenka (v korist obeh zakoncev je bila dogovorjena brezplačna dosmrtna služnost stanovanja in prepoved odsvojitve in obremenitve). V primeru, da bo torej odgovor na navedeno vprašanje pozitiven, bo moralo sodišče odgovoriti še na vprašanje, ali je dolžnico kljub temu mogoče šteti kot vestnega in poštenega stečajnega dolžnika. Pri presoji slednjega bodo relevantne okoliščine v zvezi s časovnim sosledjem dogodkov, kot ga poudarja stečajni upravitelj (pravnomočno končan pravdni postopek dne 26. 6. 2019, Darilna pogodba sklenjena dne 19. 7. 2019, predlog za začetek stečajnega postopka 29. 11. 2019).

11. Po presoji pritožbenega sodišča je pritožba utemeljena. Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje v tej zadevi nepopolno ugotovilo (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP zadeve še ni presojalo, pritožbeno sodišče ne more samo dopolniti postopka, saj bi s tem strankama kršilo pravico do dvostopenjskega sojenja. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Sodišče je vezano na zatrjevano dejansko podlago, ni pa vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo ponudijo stranke, zato mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Sodišče sme zavrniti zahtevek šele, če ugotovi, da ni utemeljen po nobeni izmed pravnih norm in ne že, če ugotovi, da ni utemeljen z vidika pravnih norm, na katere se sklicujejo stranke (primerjaj A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 134). Ob smiselni uporabi pravil zakona, ki ureja pravdni postopek, velja to tudi v postopku zaradi insolventnosti (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). 2 Namen odpusta obveznosti je omogočiti odpust obveznosti tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolnitev svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno. Odpust obveznosti ni dovoljen (zloraba pravice do pravice do odpusta obveznosti), če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP). 3 Sodba v zadevi P 269/2017 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani z dne 5. 10. 2018, ki je postala pravnomočna s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 613/2019 z dne 26. 6. 2019. 4 Tudi, če je nepremičnina vpisana le na ime enega zakonca, lahko drugi zakonec uveljavlja svoj delež iz skupnega premoženja na tej nepremičnini (V. Rijavec, Zakoniti premoženjsko režim zakoncev, Pravni letopis, 1/2018, str. 132). 5 Glede morebitnega nastanka skupnega premoženja bo pravna podlaga za presojo temeljila na določbah Zakona o temeljnih lastninsko pravno razmerjih (ZTLR), kar je pomembno zato, ker je režim pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu po SPZ drugačen, kot je bil po ZTLR. 6 Primerjaj II Ips 275/2015. 7 Za skupno razpolaganje s skupnim premoženjem gre takrat, ko zakonca nastopata skupaj, prav tako pa tudi tedaj, ko navzven nastopa le eden od njiju, vendar s soglasjem in ob upoštevanju koristi drugega (primerjaj II Ips 544/1992).