Jedro

Če je pridobil izvršilni upnik hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi in je bila ta vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe (kar ni primer te zadeve), sodišče hkrati z dovolitvijo izbrisa zaznambe izvršbe dovoli tudi izbris hipoteke, kar izhaja iz tretjega odstavka navedenega člena. Če pa gre za pogodbeno hipoteko, sodišče na podlagi teh listin dovoli le izbris zaznambe izvršbe. Ko je zaznamba izvršbe izbrisana, lahko upravičena oseba predlaga izbris hipoteke na podlagi vseh listin, ki so po zakonu podlaga za izbris hipoteke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je predlagala izbris hipoteke, vpisane pri uvodoma navedeni nepremičnini, ki je njena last. Gre za pogodbeno hipoteko, pri kateri je zaznamovana izvršba z učinkom od trenutka, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke.

2. Prvostopenjsko sodišče vpisa ni dovolilo, ugovor predlagateljice, ki je tej odločitvi nasprotovala, pa je z izpodbijanim sklepom zavrnilo in potrdilo sklep z dne 11.1.2021 (da se vpis ne dovoli). Argument sodišča je, da je zaznamba izvršbe neločljivo povezana s hipoteko. Preden ni izbrisana zaznamba izvrše, hipoteke ni mogoče izbrisati. Z izbrisom hipoteke, bi izbrisali tudi zaznambo, za kar ni pravne podlage. Zaznamba izvršbe se lahko izbriše le na podlagi sklepa izvršilnega sodišča. 3. Zoper ta sklep se pritožuje predlagateljica po notarju. Navaja, da ta sklep svojo odločitev opira na 90. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v povezavi z določbo 87. člena ZZK-1, pri tem pa spregleda, da tretji odstavek 90. člena ZZK-1 določa tak način izbrisa hipoteke samo v primeru, da gre za hipoteko, nastalo na podlagi 88. člena ZZK-1. V konkretnem primeru je hipoteka nastala na podlagi notarskega zapisa. ZZK-1 nikjer izrecno ne določa, da se hipoteka, ki je nastala na podlagi pravnega posla, prav tako izbriše iz zemljiške knjige zgolj na podlagi sklepa izvršilnega sodišča. Tolmačenje, da se hipoteka nastala na podlagi pravnega posla, ki ima vpisano zaznambo izvršbe, iz zemljiške knjige lahko izbriše zgolj preko sklepa izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti, nima zakonske podlage. Na tak način je strankama sporazume hipoteke, onemogočeno prosto urejanje njunih razmerij glede nepremičnine. Zaznamba izvršbe je zgolj akcesorna pravica, ki izvira iz same hipoteke. Upnik se tako zaveda, da se bo hkrati z izbrisom hipoteke, izbrisala tudi zaznamba izvršbe in je taka tudi njegova volja. Iz nobene zakonske določbe ZZK-1 ne izhaja obveznost, da se hipoteka, ki je nastala na podlagi sporazuma in ima vpisano zaznambo izvršbe, lahko izbriše zgolj po uradni dolžnosti preko izvršilnega sodišča. Navedeno pomeni, da je zakonodajalec izbris tovrstnih hipotek prepustil prostemu urejanju pogodbenih strank. To pomeni, da se lahko tovrstna hipoteka z zaznambo izvršbe lahko izbriše tudi z overjenim izbrisnim dovoljenjem. Predlaga, da se sklep spremeni tako, da se dovoli izbris hipoteke.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je pritrdilo predlagateljici, da se pogodbena hipoteka lahko izbriše na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila. Problem je videlo v tem, da je pri hipoteki še vedno zaznamovana izvršba, izbris hipoteke pa bi za sabo potegnil tudi izbris zaznambe izvršbe, čeprav za izbris te zaznambe ni ustrezne podlage. Ni pa zavzelo stališča, da je podlaga za izbris pogodbene hipoteke sklep izvršilnega sodišča. 6. ZZK-1 v prvem odstavku 90. člena določa listine, ki so podlaga za izbris zaznambe izvršbe. Gre za sklepe izvršilnega sodišča, navedene v 1. in 2. točki tega odstavka (sklep, s katerim je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen ali je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena).1 Taka listina zemljiškoknjižnemu sodišču ni bila predložena (in v času začetku tega zemljiškoknjižnega postopka niti ni obstajala). Pogojev za izbris zaznambe izvršbe ni bilo. Ker bi izbris pogodbene hipoteke potegnil za sabo tudi izbris zaznambe izvršbe, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ker predlaganega vpisa ni dovolilo in je ugovor predlagateljice zavrnilo. Če bi vpis dovolilo, bi bila zaznamba izvršbe izbrisana mimo pravil zemljiškoknjižnega postopka, brez ustrezne listine.

7. Čeprav se zdi tako postopanje sodišča predvsem v primeru pogodbene hipoteke formalistično, odločitev ni nepravilna. Pred zadnjo spremembo ZZK-1 bi sodišče (ob izpolnitvi ostalih pogojev) na podlagi listine, kot je predložena v tem postopku, dovolilo izbris take hipoteke. Podlago bi imelo v takrat veljavni določbi četrtega odstavka 90. člena ZZK-1, ki je določala, da se dovoli izbris zaznambe izvršbe in hipoteke, vknjižene v zvezi z zaznambo izvršbe, tudi na predlog, ki mu je priloženo notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo upnika, v čigar korist je bila vknjižena ta hipoteka. Ni bilo podlage za razlikovanje med pogodbeno hipoteko, pri kateri je bila zaznamovana izvršba, in prisilno hipoteko, pri kateri je bila zaznamovana izvršba. Ena od listin, primernih za izbris zaznambe izvršbe, je bilo torej tudi ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo upnika za izbris hipoteke. Določba četrtega odstavka 90. člena ZZK-1, je bila z zadnjo novelo ZZK-1 črtana. Sedaj veljavna ureditev ne daje podlage za izbris prisilne hipoteke na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila upnika. Izbris take hipoteke in pri njej zaznamovane izvršbe se dovoli na podlagi listin iz prvega odstavka navedenega člena, ki so po zakonu podlaga za izbris zaznambe izvršbe.

8. Če je pridobil izvršilni upnik hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi in je bila ta vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe (kar ni primer te zadeve), sodišče hkrati z dovolitvijo izbrisa zaznambe izvršbe dovoli tudi izbris hipoteke, kar izhaja iz tretjega odstavka navedenega člena. Če pa gre za pogodbeno hipoteko, sodišče na podlagi teh listin dovoli le izbris zaznambe izvršbe. Ko je zaznamba izvršbe izbrisana, lahko upravičena oseba predlaga izbris hipoteke na podlagi vseh listin, ki so po zakonu podlaga za izbris hipoteke.2

9. Upoštevaje navedene razloge in ker ni zasledilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Glede na podatke spisa ne gre za primer iz 89. člena ZZK-1. 2 Taka ureditev je sinhronizirana s pravili izvršbe na nepremično.