Jedro

Tožena stranka v pritožbi navaja zgolj to, da sta bili tožba in njena dopolnitev s strani tretje osebe, po njenem mnenju tožnice, ki je imela motiv in dostop do ključev predalčnika, odstranjeni iz hišnega predalčnika tožene stranke in nato kasneje (že po poteku roka) vanj vrnjeni. Trdi torej, da se tožena stranka zaradi ravnanja tretje osebe, do katerega naj bi prišlo po tem, ko so bila pisanja že puščena v hišnem predalčniku na pravilnem naslovu, z vsebino teh pisanj ni mogla (pravočasno) seznaniti in posledično pravočasno odgovoriti na tožbo in njeno dopolnitev. S tem pa tožena stranka v pritožbi ne navaja, da tožba in njena dopolnitev nista bili pravilno vročeni in da s tem ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Ne nasprotuje namreč dejstvu, da je bilo pisanje puščeno na pravilnem naslovu, v uporabnem predalčniku in da je vročevalec tudi sicer postopal v skladu s 142. členom ZPP. Ker torej tožena stranka v pritožbi ne podaja upoštevnega ugovora v zvezi s pravilnostjo vročitve tožbe in odgovora na tožbo, neobstoja drugih pogojev za izdajo zamudne sodbe pa niti ne navaja, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožnici z dne 19. 6. 2015 in da delovno razmerje med strankama na njeni podlagi ni prenehalo ter še traja (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, naj tožnico pozove nazaj na delo, jo prijavi v matično evidenco pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ji obračuna in plača vse zapadle mesečne osnovne plače v višini 1.056,00 EUR bruto, od bruto zneskov obračuna dodatek za delovno dobo in druge dodatke v skladu z zakonom, vplača prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine, neto zneske pa plača tožnici z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v mesecu za pretekli mesec (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, naj tožnici za obdobje od januarja do vključno maja 2015 iz naslova razlike v plači od bruto zneskov, ki so navedeni v izreku sodbe, obračuna prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine, neto zneske pa plača tožnici z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še, naj tožnici povrne njene stroške postopka v višini 405,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15-dnevnega izpolnitvenega roka (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je 13. 11. 2015, ko je zaposleni A.A. opravil redni tedenski pregled poštnega nabiralnika tožene stranke na naslovu B. cesta 21, C., ugotovila, da se v njem nahajajo tri sodne pošiljke, in sicer tožba s prilogami in pozivom toženi stranki, naj odgovori nanjo, dopolnitev tožbe s prilogami in enakim pozivom ter zamudna sodba. Direktor tožene stranke se je s temi pisanji seznanil 16. 11. 2015. Tožena stranka za tožbo in njeno dopolnitev ni izvedela ob nastopu fikcije vročitve, ampak šele 13. 11. 2015. Poštni nabiralniki družb na naslovu B. cesta 21, C., se nahajajo v skupnih prostorih poslovne stavbe, ki v času obratovanja D. niso zaklenjeni, kar omogoča prost dostop vsakomur. A.A. je zadolžen za preverjanje poštnega nabiralnika na tem naslovu, kar opravlja tedensko, pri čemer med posameznimi preverjanji ne mine več kot 10 dni. Poštni nabiralnik je A.A. pregledoval redno tudi v obdobju od 19. 6. 2015, ko je bila tožnici vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi. V vsem tem času v nabiralniku zadevnih sodnih pisanj oziroma obvestil o poskusu vročitve pisanj ni našel, prav tako ni zaznal, da bi vročevalec poskušal vročiti pošiljke. Očitno je, da je hkratna prisotnost zadevnih pošiljk v poštnem nabiralniku tožene stranke šele po izdaji zamudne sodbe lahko le posledica ravnanja tretje osebe, po njenem mnenju ravnanja tožnice. Slednja je imela motiv, tj. uspeh v konkretnem postopku, in sredstva, tj. dostop do ključa, ki odpira poštni nabiralnik tožene stranke, ne da bi bila opažena pri pregledu poštnega nabiralnika. Na to kaže tudi dejstvo, da je tožnica pri A.A. v času vložitve tožbe po telefonu večkrat poizvedovala o tem, ali je v nabiralnik tožene stranke prišla kakšna pošiljka. Navaja, da toženi stranki zaradi opisanih okoliščin oziroma nezakonitega postopanja ni bila dana možnost izjave, zato je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano zamudno sodbo sodišča razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah zatrjevanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. ZPP v prvem odstavku 318. člena določa, da če tožena stranka v roku 30 dni ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ter 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Rok za odgovor na tožbo v sporu o prenehanju delovnega razmerja znaša v skladu z drugim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl.) 15 dni.

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijano zamudno sodbo izdalo na podlagi ugotovitve, da so izpolnjeni vsi navedeni pogoji za njeno izdajo po ZPP, med njimi tudi, da sta bili tožba in njena dopolnitev toženi stranki v odgovor pravilno vročeni. Navedeni pisanji sta bili po ugotovitvi sodišča prve stopnje toženi stranki 3. 9. 2015 puščeni v hišnem predalčniku naslova, s katerim je tožena stranka vpisana v sodni register. Četrti odstavek 142. člena ZPP namreč določa, da če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, odkar mu je bilo obvestilo iz drugega odstavka istega člena puščeno v predalčniku, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, ko vročevalec pisanje tudi pusti v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Tožena stranka ni v 15 dneh odgovorila na tožbo, ki se nanaša na prenehanje delovnega razmerja, in v 30 dneh na dopolnitev tožbe, ki se nanaša na tožničine denarne terjatve. Zato je sodišče prve stopnje, ob hkratni izpolnitvi še ostalih pogojev, izdalo izpodbijano zamudno sodbo.

7. Tožena stranka v pritožbi navaja zgolj to, da sta bili tožba in njena dopolnitev s strani tretje osebe, po njenem mnenju tožnice, ki je imela motiv in dostop do ključev predalčnika, odstranjeni iz hišnega predalčnika tožene stranke in nato kasneje (že po poteku roka) vanj vrnjeni. Trdi torej, da se tožena stranka zaradi ravnanja tretje osebe, do katerega naj bi prišlo po tem, ko so bila pisanja že puščena v hišnem predalčniku na pravilnem naslovu, z vsebino teh pisanj ni mogla (pravočasno) seznaniti in posledično pravočasno odgovoriti na tožbo in njeno dopolnitev. S tem pa tožena stranka v pritožbi ne navaja, da tožba in njena dopolnitev nista bili pravilno vročeni in da s tem ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Ne nasprotuje namreč dejstvu, da je bilo pisanje puščeno na pravilnem naslovu, v uporabnem predalčniku in da je vročevalec tudi sicer postopal v skladu s 142. členom ZPP. Ker torej tožena stranka v pritožbi ne podaja upoštevnega ugovora v zvezi s pravilnostjo vročitve tožbe in odgovora na tožbo, neobstoja drugih pogojev za izdajo zamudne sodbe pa niti ne navaja, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo (353. člen ZPP).

8. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).