14. 12. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Ivana Škratka, Slovenj Gradec, ki ga zastopa Velimir Cugmas, odvetnik v Slovenskih Konjicah, na seji 14. decembra 2023

sklenil o:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 15/2021 z dne 19. 1. 2021 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu št. P 38/2019 z dne 30. 11. 2020 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 8. člena Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sklep o odmeri stroškov, s katerim mu je sodišče prve stopnje naložilo, da nasprotni strani, Republiki Sloveniji, ki jo je zastopalo Državno odvetništvo Republike Slovenije, povrne 1.851,18 EUR. Sodišče druge stopnje je njegovi pritožbi delno ugodilo in znesek znižalo na 1.731,18 EUR. Pritožnik pojasnjuje, da Republika Slovenija in državno odvetništvo, ki se financira že iz davkoplačevalskega denarja, ne bi smela biti upravičena do povrnitve stroškov z uporabo odvetniške tarife. Zanju se naj ta ne bi smela uporabljati, ker je položaj državnega odvetništva drugačen od položaja odvetništva. Pritožnik se pri tem opira na Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16, 36/19 in 130/22 – ZOdv). Zatrjuje kršitev pravic iz 14. in 137. člena Ustave, uveljavlja ustavnopravno pomembnost in podaja predlog za izjemno obravnavo zadeve. V tem smislu podaja tudi pobudo za začetek postopka za ugotovitev protiustavnosti 8. člena Zakona o državnem odvetništvu (v nadaljevanju ZDOdv).

2.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imele hujše posledice za pritožnika. Po prvi alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za tak primer, če gre za posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, ali temu primerljivi vrednosti spornega predmeta. Za tak primer gre v obravnavani zadevi. Ker ustavna pritožba ni dovoljena, predlog za izjemno obravnavo pa ni utemeljen, jo je ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Izpodbijana določba ZDOdv ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno tudi morebitna ugoditev pobudi na njegov pravni položaj ne bi mogla vplivati, pobudnik pa ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Ustavno sodišče je pobudo zavrglo (2. točka izreka).

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodnika dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik