Jedro

Zgolj dopis upravnega organa, ki ga je tožnik priložil prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne more zadoščati za ugotovitev, da ne uveljavlja pravice do sodnega varstva, saj ima, če mu je bila v davčni zadevi, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč, izdana upravna odločba, zoper katero ni mogoče vložiti pravnih sredstev, lahko tudi pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. Ker tožena stranka navedenega ni ugotavljala, ostaja dejansko stanje, na katerem bi morala temeljiti izpodbijana odločitev, nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novi Gorici, št. Bpp 399/2012 z dne 16. 10. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Novi Gorici zavrnilo prošnjo za dodelitev redne oblike brezplačne pravne pomoči, ki jo je dne 15. 10. 2012 vložil tožnik. Iz obrazložitve izhaja, da tožnik prosi za pravno svetovanje in zastopanje v postopku davčne izvršbe, ki ga vodi Carinska uprava RS-Urad v Sežani s št. III U 74/2011. Na podlagi ugotovitve, da se tožnikova prošnja nanaša na davčni in ne sodni postopek, je tožena stranka ob upoštevanju določb 1. in 7. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), tožnikovo prošnjo zavrnila.

Tožnik v tožbi in njeni dopolnitvi navaja okoliščine, zaradi katerih meni, da ni dolžan plačati sodne takse zaradi katere teče davčna izvršba. Prepričan je, da je zato, ker je brezposeln in dobiva socialno pomoč, upravičen do brezplačne pravne pomoči po četrtem odstavku 34. člena ZBPP. Smiselno sodišču predlaga, da njegovi tožbi ugodi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da se v obravnavani zadevi prošnja za BPP nanaša na davčno izvršbo, ta pa glede na 25. člen ZBPP, ne spada med zadeve, ki bi se vodile v sodnem postopku. Ker tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je zato tudi neutemeljen tožbeni razlog, ki ga tožnik utemeljuje s slabim materialnim stanjem.

Tožba je utemeljena, vendar ne na podlagi tožbenih trditev.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev vsaj preuranjena. Iz navedb v tožnikovi prošnji izhaja le, da se njegova prošnja nanaša na davčno izvršbo III U 74/2011. Zgolj dopis Carinskega urada Sežana, ki ga je tožnik priložil prošnji, pa ne more zadoščati za ugotovitev, da v obravnavani zadevi tožnik ne uveljavlja pravice do sodnega varstva.

Pravico do sodnega varstva ima po določbah Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) stranka zoper dokončni upravni akt, s katerim se posega v njen pravni položaj. To pa pomeni, da ima tožnik, če mu je bila v davčni zadevi, za katero prosi brezplačno pravno pomoč izdana upravna odločba, zoper katero ni mogoče vložiti pravnih sredstev v postopku odločanja, lahko tudi pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. Ker tožena stranka navedenih dejstev in okoliščin ni ugotavljala, ostaja dejansko stanje, na katerem bi morala temeljiti izpodbijana odločitev nepopolno ugotovljeno.

Tožena stranka bo zato morala tožnika pozvati naj prošnjo v skladu s 66. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dopolni tako, da bo lahko ugotovila, ali tožnik uveljavlja brezplačno pravno pomoč za zadevo, v kateri je bil izdan dokončne upravni akt (2. člen ZUS-1) ali za zadevo, za katero upravni postopek še ni bil končan. Šele po tem bo lahko o njegovi prošnji pravilno odločila. V skladu z določbami ZUP in ZBPP, bo v primeru, da se tožnikova prošnja nanaša na zadevo, za katero tožnik ni upravičen do sodnega varstva, le-to zavrgla (129. člen ZUP in 37. člen ZBPP), sicer pa bo morala tožena stranka v zvezi s tožnikovo prošnjo za BPP uporabiti četrti odstavek 65. člena ZUP in zadevo poslati službi za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS, v pristojno reševanje.

Sodišče tožniku, pojasnjuje, da zatrjevano slabo materialno stanje ne zadošča, za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči. Do le-te se po ZBPP upravičene le tiste osebe, ki jo potrebujejo za uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Osebe, ki svoje pravice uveljavljajo v upravnem postopku (razen izjeme iz 25. člena ZBPP), pa do brezplačne pravne pomoči po ZBPP niso upravičene.

Glede na navedeno je sodišče zato, ker na podlagi, v izpodbijani odločbi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, samo ne more rešiti spora, tožbi ugodilo po 2. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in je zadev vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1) in odločanje (četrti odstavek istega člena).