Jedro

Okoliščina, da je vlogo predlagateljičina odvetnica, sama po sebi ne izključuje možnosti uporabe druge izjeme po petem odstavku 112. člena ZPP – okoliščine, da je vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika.

Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Očitna pomota bi se mogla zgoditi tedaj, ko pride do napačnega zapisa na pisemski ovojnici.

Obrazložitev

Revizija se zavrne v obsegu odločitve o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 3. 2008, v ostalem (glede odločitve o pritožbi zoper sklep z dne 27. 5. 2008 sodišča prve stopnje) pa se zavrže. OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče druge stopnje je 13. 12. 2007 odločalo o pritožbah predlagateljice in druge nasprotne udeleženke zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 5. 4. 2004, s katerim je sodišče prve stopnje popravilo svoj sklep, ki ga je izdalo 5. 12. 2003 o načinu vrnitve nacionaliziranih zemljišč. Pri tem je pritožbo predlagateljice zavrglo, ker jo je ta umaknila, istočasno pa je ugotovilo umik pritožbe druge nasprotne udeleženke.

2. Predlagateljica je vložila zoper takšno odločitev revizijo, ki pa jo je sodišče prve stopnje zavrglo v skladu z določbami 86., 87. in 112. člena ZPP. Dne 27. 5. 2008 pa je sodišče prve stopnje izdalo tudi sklep, s katerim je popravilo svoj popravni sklep z dne 5. 4. 2004. 3. Sodišče druge stopnje je z zavrnitvijo predlagateljičine pritožbe potrdilo tako sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo vloženo revizijo, kot tudi sklep, s katerim je bilo odločeno o popravi sklepa z dne 5. 4. 2004. 4. Predlagateljica vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom na razveljavitev sklepa sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa s spremembo tega sklepa tako, da bo razveljavljen sklep sodišča prve stopnje z dne 5. 4. 2004 in popravni sklep z dne 27. 5. 2008, kar bi posledično pomenilo, da ostane v veljavi sklep sodišča prve stopnje z dne 5. 12. 2003 v delu, v katerem je že pravnomočno odločeno (točka 1 izreka).

5. Glede odločitve o zavrženju revizije predlagateljica meni, da v obravnavanem primeru ni mogoče poudarjati razlike med (laičnim) ravnanjem stranke v postopku in ravnanjem pooblaščenca, ki je odvetnik. Očitna pisna pomota, do katere je prišlo z zapisom, da se revizija vlaga na Okrajno sodišče v Celju, čeprav je jasno, da gre za nepravdni postopek, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, torej ni posledica nevednosti vložnika, ki ima pooblaščenca, temveč jo je mogoče pripisati vložnikovi, torej pooblaščenčevi, očitni pomoti. Pravni standard očitne pisne pomote oziroma pravni standard potrebne nezmotljivosti za pooblaščence, ki so odvetniki, je postavljen tako visoko, da si slednji ne morejo privoščiti prav nobene očitne pisne napake več. To bi pomenilo kršitev Ustave in z njo zajamčenih pravic, ki izhajajo iz enakopravnega položaja procesnih subjektov do sodišča. 6. V ostalem delu, torej glede sklepa o popravi z dne 27. 5. 2008, pa revizija meni, da je odločeno o stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno (12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Odločeno pa je bilo s sklepom z dne 5. 12. 2003, po katerem se dve od zemljišč, ki se vračata, vrneta v naravi v celoti. Proti navedenemu sklepu se namreč prva nasprotna udeleženka ni pritožila. Vse njene kasnejše vloge in pritožbe bi se torej nanašale na pravnomočno presojeno zadevo.

7. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in nasprotnima strankama, ki pa nanjo nista odgovorili.

8. Revizija ni utemeljena, kolikor izpodbija odločitev o zavrženju revizije, kolikor pa izpodbija zavrnitev pritožbe zoper sklep o popravi sodišča prve stopnje z dne 27. 5. 2008, pa ni dovoljena.

9. Okoliščina, da je vlogo (v obravnavanem primeru revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje z dne 13. 12. 2007) poslala predlagateljičina pooblaščenka, ki je odvetnica, sama po sebi ne izključuje možnosti uporabe druge izjeme po petem odstavku 112. člena ZPP – okoliščine, da je vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče pripisati očitni pomoti vložnika. V tem obsegu se revizijsko sodišče strinja z razlogi, ki so sprejeti v izpodbijanem sklepu, da bi takšno pomoto bilo mogoče upoštevati v primeru, da bi revizija sicer bila naslovljena na krajevno in stvarno pristojno Okrajno sodišče v Žalcu, pa bi pomotoma, zaradi zapisa na pisemskem ovitku, bila dostavljena nepristojnemu Okrajnemu sodišču v Celju. Ker pa temu ni tako – tudi iz revizijskega teksta je razvidno, da je pooblaščenka predlagateljice revizijo naslovila na Okrajno sodišče v Celju, nato pa jo je na to sodišče tudi vložila – ni mogoče sprejeti revizijske teze, po kateri bi neupoštevanje opisane pomote vodilo k neenakopravnosti procesnih subjektov. V določbi 112. člena ZPP je uveden strog režim spoštovanja procesnih rokov z omilitvijo, ki se nanaša na prava neuko stranko. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Očitna pomota bi se mogla zgoditi tedaj, ko pride do napačnega zapisa na pisemski ovojnici.

10. Izpodbijanemu sklepu tako ni mogoče očitati bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 112. členom ZPP. Ob ugotovitvi, da je revizija prispela na krajevno pristojno sodišče po izteku revizijskega roka, jo je sodišče prve stopnje v skladu z določbo prvega odstavka 374. v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP, pravilno zavrglo.

11. Sodišče prve stopnje je s sklepom o popravi z dne 27. 5. 2008 poseglo le v uvod svojega sklepa z dne 5. 4. 2004. Vsebine odločitve, sprejete v sklepu z dne 5. 4. 2004, ni spreminjalo. Revizijsko sodišče zato sprejema razloge izpodbijanega sklepa, ki temelje na razlagi določbe tretjega odstavka 324. člena ZPP. Sodišče prve stopnje torej ni znova odločalo o načinu vrnitve podržavljenih nepremičnin, temveč je poseglo le v uvod svoje odločitve. Izostanek vsebinske odločitve o stvari pa pomeni, da ima sklep le procesno naravo in da z njim ni pravnomočno odločeno o stvari.

12. Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP stranke sicer lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, vendar le tedaj, če je bil postopek s tem sklepom pravnomočno končan. V obravnavanem primeru, ko gre za odločitev, ki je le oblikovne narave, temu pogoju ni zadoščeno. Zato je revizijsko sodišče postopalo v skladu z določbo 377. člena ZPP in revizijo v navedenem obsegu zavrglo kot nedovoljeno.