Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vlogo upnika bi moralo sodišče (prve stopnje) obravnavati kot poziv k postopanju po 2. odst. 147. čl. ZIZ in ne kot umik predloga za izvršbo.
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "Izvršba se ustavi". 2. Dolžnica mora upniku v 8 dneh povrniti stroške pritožbe v znesku 19.200,00 SIT.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi v celoti razveljavi in izvršilni postopek ustavi. Upnik se je proti sklepu pravočasno pritožil in navedel, da je njegov predlog z dne 07.04.1999 predstavljal predlog za ustavitev izvršbe na podlagi 147. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ne pa predloga za razveljavitev sklepa o izvršbi. Priglasil je stroške. Pritožba je utemeljena. Upnik je z vlogo z dne 07.04.1999 (redna št. 9) sodišču predlagal, da izvršbo ustavi po 147. čl. ZIZ, saj ga je Agencija RS za plačilni promet obvestila, da na žiro računu dolžnice več kot leto dni ni bilo priliva sredstev. Po oceni sodišča druge stopnje to ne pomeni, da bi predlog za izvršbo umaknil. Zato je napačna odločitev sodišča prve stopnje, ki je po 2. odst. 43. čl. v zvezi z 2. odst. 76. čl. ZIZ postopek ustavilo in ob tem razveljavilo sklep o izvršbi. Upnikovo vlogo bi namreč moralo obravnavati le kot poziv k postopanju po 2. odst. 147. čl. ZIZ, po katerem sodišče izvršbo ustavi že na podlagi dejstva, da na dolžnikovem računu v enem letu ni bilo nobenega priliva sredstev, o čemer Agencija RS za plačilni promet obvesti sodišče in ob tem vrne sklep o izvršbi, ki ga ni mogla izvršiti. Posledice ustavitve, če izvršbe iz dejanskih razlogov ni mogoče opraviti, pa določa 2. odst. 76. čl. ZIZ. Kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi tudi opravljena izvršilna dejanja, če zakon ne določa drugače in kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Sicer pa sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, temveč pravnomočna sodna odločba. Zato ga tudi na tej podlagi ne bi bilo mogoče razveljaviti. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je razvidno iz 1. tč. izreka tega sklepa (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ). Odločitev o pritožbenih stroških (iz 2. tč. izreka tega sklepa) temelji na 2. odst. 165. čl. v zvezi s 155. čl. ZPP, oba v zvezi s 15. čl. ZIZ. Dolžnica mora upniku povrniti 19.200,00 SIT stroškov za pritožbo, ki jih predstavljajo naslednji potrebni stroški (5. odst. 38. čl. ZIZ): - za sodne takse v višini 600 točk (tar. št. 1/1 v zvezi s tar. št. 3/2 Zakona o sodnih taksah), kar ob vrednosti točke 17,00 SIT na dan odločanja znaša 10.200,00 SIT, ter - za sestavo pritožbe v višini 100 točk (5. tč. tar. št. 21 Odvetniške tarife), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT na dan odločanja znaša 9.000,00 SIT. Drugih stroškov (za pritožbo) upnik ni zaznamoval (gl. redno št. 11).