Jedro

Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase. Upravitelj mora dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase opravljati v rokih iz načrta poteka stečajnega postopka in o tem redno poročati sodišču (1. in 2. točka 295. člena ZFPPIPP), ki mora na podlagi teh poročil nadzorovati, ali upravitelj opravlja dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka (prva alineja 6. točke 295. člena ZFPPIPP). Če se kasneje v stečajnem postopku pokaže, da zaradi zunanjih vzrokov, ki ne izvirajo iz sfere upravitelja, dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče opraviti v rokih iz načrta poteka stečajnega postopka, sodišče ta načrt na predlog upravitelja ustrezno spremeni (tretji odstavek 321. člena ZFPPIPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (p. d. 137) spremenilo načrt poteka stečajnega postopka tako, kot je navedeno v upraviteljevem predlogu (p. d. 134), ki je sestavni del sklepa in je bil objavljen hkrati z njim.

2.Zoper sklep sodišča prve stopnje se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnik, ki višjemu sodišču smiselno predlaga spremembo sklepa (in zavrnitev upraviteljevega predloga), sicer pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov ne priglaša. Navaja, da izpodbijani sklep ne vsebuje opisa pravnih poslov in drugih potrebnih dejanj za unovčitev premoženja, ki sestavlja stečajno maso, in rokov za opravo teh dejanj (321. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Sodišču prve stopnje očita, da je nekritično povzelo navedbe upravitelja in dejanskega stanja ni ugotavljalo. Ker je bil stečajni postopek začet že pred skoraj štirimi leti (2. 7. 2021), bi moralo navesti konkretne razloge za zastoj v predvidenem teku stečajnega postopka, česar ni storilo, zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti (bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Dolžnik opozarja, da si mora sodišče prizadevati, da upravitelj vsa dejanja opravi v zakonskih rokih, sodišča in drugi državni organi pa morajo prednostno obravnavati zadeve, ki vplivajo na potek stečajnega postopka (48. člen ZFPPIPP). Po prvotnem načrtu naj bi bilo premoženje dolžnika prodano do konca leta 2022, do 30. 6. 2023 pa že razdeljena unovčena stečajna masa. To pomeni, da se načrt poteka stečajnega postopka spreminja za skoraj dve leti in da upravitelj ni ravnal v skladu z ZFPPIPP, saj predloga ni podal pravočasno. Upravitelj se napačno sklicuje na več pravd, saj je tekla le ena pravda, ki se je začela novembra 2022, pa tudi sicer se stečajni postopek ni zavlekel zaradi nje, temveč zaradi upraviteljeve neažurnosti. Dolžnik ima le nepremičnine, ki jih upravitelj ni začel prodajati več kot leto dni po začetku stečaja, in če jih v vsem tem času ni uspel prodati, mu to tudi v podaljšanem roku ne bo uspelo.

3.Na pritožbo dolžnika je odgovoril upravitelj, ki se zavzema za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase. Upravitelj mora dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase opravljati v rokih iz načrta poteka stečajnega postopka in o tem redno poročati sodišču (1. in 2. točka 295. člena ZFPPIPP), ki mora na podlagi teh poročil nadzorovati, ali upravitelj opravlja dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka (prva alineja 6. točke 295. člena ZFPPIPP). Če se kasneje v stečajnem postopku pokaže, da zaradi zunanjih vzrokov, ki ne izvirajo iz sfere upravitelja, dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče opraviti v rokih iz načrta poteka stečajnega postopka, sodišče ta načrt na predlog upravitelja ustrezno spremeni (tretji odstavek 321. člena ZFPPIPP).

6.Ne drži pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep nima ustrezne vsebine iz 321. člena ZFPPIPP, saj jo izrecno črpa iz predloga upravitelja, kjer so navedena tako dejanja za unovčitev premoženja kot roki za opravo teh dejanj. Upraviteljev predlog je bil objavljen hkrati z izpodbijanim sklepom (2. točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP), zato velja (in nasprotni dokaz ni dovoljen), da se je dolžnik seznanil z njegovo vsebino s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP). Ta vsebina mu je očitno dobro znana, saj je sam opozoril, da se načrt poteka stečajnega postopka spreminja za skoraj dve leti.

7.Prav tako niso utemeljeni očitki, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja in da odločitev nima razlogov oziroma je ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je upravitelj predlagal spremembo načrta poteka stečajnega postopka zaradi ovir pri prodaji dolžnikovega nepremičnega premoženja, ki se je zavlekla zaradi pravd oziroma sporne višine dolžnikovega deleža na tem premoženju. Sodišče prve stopnje je predlogu sledilo, ker je ugotovilo, da tega premoženja ni bilo mogoče unovčiti v rokih iz načrta poteka stečajnega postopka zaradi vzrokov, ki ne izvirajo s področja upravitelja, in ocenilo, da je predlog upravitelja skladen z drugim odstavkom 321. člena ZFPPIPP in ustrezno upošteva čas, ki je običajno potreben za unovčenje premoženja, razdelitev stečajne mase in končanje stečajnega postopka.

8.Ti razlogi so zadostni in utemeljujejo presojo sodišča prve stopnje, ki je dolžnik s pritožbo ni uspel izpodbiti. Njen odločilni razlog je v ugotovitvi, da je unovčenje premoženja oviral spor o višini dolžnikovega deleža na tem premoženju, ki ga je upravitelj opisal v svojih poročilih in to tudi navedel v predlogu spremembe načrta poteka stečajnega postopka. Ker se upraviteljeva poročila prav tako objavijo, velja, da se je dolžnik seznanil tudi z njimi (5. točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP). Poročila potrjujejo, da je bil spor o višini deleža predmet ene pravde (in ne več pravd, kot je pomotoma zapisano v izpodbijanem sklepu in predlogu upravitelja), kar pa na odločitev v konkretni zadevi ne vpliva, saj je že ta pravda ovirala prodajo dolžnikovega premoženja (tretji odstavek 330. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP).

9.Iz omenjenih poročil je razvidno, da je aktivnosti za prodajo dolžnikovega (nepremičnega) premoženja upravitelj izvajal v rokih iz pravnomočnega sklepa o načrtu poteka stečajnega postopka, po katerem je bil zaključek prodaje predviden do konca leta 2022. Po tem, ko je pridobil cenitveno poročilo, je bila 19. 7. 2022 razpisana javna dražba, ki ni bila uspešna. Nova javna dražba je bila razpisana za 5. 10. 2022, vendar je bila preklicana, ker je dolžnikova žena prijavila izločitveno pravico na prodajanem premoženju. Dolžnikova žena je bila napotena na pravdo, ki jo je tudi začela (po navedbah dolžnika konec novembra 2022). Po odgovoru na tožbo je bil postopek v soglasju s strankama prekinjen zaradi mediacije, ki ni bila uspešna, dodaten zastoj pa je povzročil začetek stečajnega postopka nad dolžnikovo ženo pred Okrožnim sodiščem v Celju (St .../2023; sklep o začetku z dne 12. 9. 2017, pravnomočen 13. 3. 2024). Upravitelja stečajnih postopkov sta nato glede omenjene pravde sklenila sodno poravnavo, s katero je soglašalo tudi stečajno sodišče, in načrtujeta skupno prodajo nepremičnin, ki so last obeh stečajnih dolžnikov.

10.Navedeni podatki utemeljujejo sklepanje, da je prekoračitev prvotno določenih rokov za prodajo dolžnikovega premoženja posledica vzrokov, ki ne izvirajo s področja upravitelja. Da bi bilo drugače, dolžnik ni izkazal. Podatki spisa ne potrjujejo pritožbenega očitka, da je upravitelj predlogo odlašal s prodajo, saj so se te aktivnosti tekoče opravljale, dokler jih ni prekinila omenjena prijava izločitvene pravice in z njo povezana pravda. Dolžnik ni konkretno izpostavil kakšnega ravnanja s področja upravitelja, ki bi lahko povzročilo neupravičeno podaljšanje navedene pravde. Takšnega ravnanja tudi ni razbrati iz drugih podatkov spisa. Nasprotno: ti podatki potrjujejo povzete navedbe upravitelja, ki je v pravdi izposloval sodno poravnavo, s katero je soglašalo tudi stečajno sodišče. Zoper sklep o soglasju k poravnavi se je neutemeljeno pritožil dolžnik, ki je na ta način podaljšal trajanje ovire za prodajo.

11.Na usodo izpodbijanega sklepa ne vpliva okoliščina, da je upravitelj predlog spremembe načrta poteka stečajnega postopka podal po izteku prvotno določenih rokov za prodajo. Ti so se iztekli že kmalu po vložitvi tožbe, ki je ovirala prodajo, zato tedaj še ni bilo mogoče določno napovedati zaključka pravde in določiti novega roka za prodajo. Tako je ostalo vsaj do 18. 9. 2024, ko je višje sodišče zavrnilo dolžnikovo pritožbo zoper sklep o soglasju k poravnavi. Upoštevaje navedene razloge in zaplete pri prodaji (zlasti stečajni postopek nad dolžnikovo ženo, ki ima prav tako lastniški delež na prodajanem premoženju) dolžnik upravitelju neutemeljeno očita, da je spremembo načrta poteka stečajnega postopka predlagal prepozno. Ker tudi ni uspel omajati ugotovitve, da je prodajo premoženja oviral spor o višini lastniških deležev na njem, tudi ne more uspeti s posplošeno tezo, da prodaja niti v novem roku ne bo uspešna. Prodajne aktivnosti, ki jih je napovedal upravitelj, se po odpravi ovire glede na podatke spisa že nadaljujejo, saj je stečajno sodišče 20. 2. 2025 izdalo sklep o skupni prodaji nepremičnin, ki pripadajo dolžniku in njegovi ženi (dolžnici v stečajnem postopku St .../2023). Sklep še ni pravnomočen, saj se je zoper njega pritožil dolžnik (p. d. 149).

12.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.