Jedro

Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da toženka stanovanje uporablja nezakonito, brez pravnega naslova – najemne pogodbe, in tožbenemu zahtevku na izselitev pravilno in zakonito ugodilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se je toženka dolžna v roku 60 dni izseliti iz spornega stanovanja ter to stanovanje izpraznjeno vrniti tožniku, in mu povrniti pravdne stroške v znesku 840,69 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, ali pritožbi vsaj delno ugodi in ji določi daljši čas za izselitev. Navaja, da se z odločitvijo čuti ogoljufano, sodišče nikakor noče stvari zajeti kot celote. Pri odločitvi bi moralo upoštevati, da je invalid in pridobitno nesposobna ter vzdrževana oseba, dejstvo, da je Okrožno sodišče v Ljubljani presodilo, da je lastnica ½ stanovanja, ki ga je bivši mož prodal tožniku, da je bivši mož pred sodiščem dokazoval, da v stanovanje nima vstopa, iz kupoprodajne pogodbe s tožnikom pa izhaja, da naj bi si tožnik stanovanje ogledal. V stanovanju biva neprekinjeno od leta 1989, ko so se (ona, mož in sin) v stanovanje vselili po ustrezni stanovanjski odločbi, sodelovala je tudi pri poplačilu kupnine, bivši mož pa je nato zlorabil predpis, da kot Hrvatica ni bila vpisana v zemljiški knjigi, in prodal stanovanje. Tožnik bi moral tožiti bivšega moža, ki je kupcu zagotovil prazno stanovanje. Vse to je hotela povedati na zaslišanju, a je bila v tem, zdravstveno, onemogočena. K pritožbi prilaga zdravniška potrdila za dan 4. 4. 2014. Če s pritožbo ne bo uspela, naj ji sodišče določi vsaj primeren daljši čas za izselitev, in naj se jo oprosti obveznosti plačila stroškov tožnika, ki jo je že dovolj okradel. 3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem postopku ni bilo sporno, da je tožnik (so)lastnik stanovanja v katerem biva toženka. Zatrjeval je, da toženka v stanovanju biva brez pravnega naslova, toženka pa je pravico do bivanja izkazovala s pravnomočno razvezno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, priznala pa, da najemne pogodbe s tožnikom nima sklenjene. Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da toženki pravnega temelja za bivanje v spornem stanovanju navedena sodba ne daje – gre za sodbo, s katero je bil zakon med toženko in njenim možem razvezan in iz katere v zvezi s spornim stanovanjem izhaja le, da toženka živi v tem stanovanju, medtem ko se je razvezani mož iz skupnega stanovanja odselil. V postopku je bilo še ugotovljeno, da je toženka sicer skušala sodno uveljaviti svojo zatrjevano (so)lastninsko pravico na stanovanju, vendar s tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe med prodajalcem (bivšim možem) in sedanjima lastnikoma stanovanja, ni uspela. Pritožbena zatrjevanja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani presodilo, da je lastnica ½ stanovanja, v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bila izkazana niti zatrjevana, niti v pritožbi toženka za svoja zatrjevanja ne ponudi nobenega dokaza.

6. Pravilno je tako sodišče prve stopnje zaključilo, da toženka stanovanje uporablja nezakonito, brez pravnega naslova – brez najemne pogodbe (prvi odstavek 111. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1))(1). Pravilno in zakonito je zato tožbenemu zahtevku ugodilo (drugi odstavek v zvezi s prvim odstavkom 111. člena SZ-1).

7. Sodišče je toženki določilo 60-dnevni rok za izselitev, ki ga tudi pritožbeno sodišče šteje kot primeren rok, ne glede na okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba (invalidnost toženke, da gre za vzdrževano osebo), upoštevaje, da je bila sodba sodišča prve stopnje izdana že 4. 4. 2014 (in je bilo toženki že dano daljše časovno obdobje, da pristopi k urejanju novega bivališča).

8. Toženka v postopku res ni bila zaslišana, vendar po svoji krivdi. Obveščena je bila o naroku dne 4. 4. 2014 in o tem, da bo na tem naroku zaslišana ter na posledice neupravičenega izostanka (zapisnik naroka z dne 4. 3. 2014, list. št. 36). Naroka z dne 4. 4. 2014 se ni udeležila, s pojasnilom pooblaščenca, da zaradi bolezni (kar pa na naroku in ne kasneje (sodišče je toženki dodelilo rok 8 dni) ni bilo izkazano) in ki je tudi izrecno izjavil, da toženka preložitve naroka ne zahteva. Glede na povedano sodišče s tem, ko toženke ni zaslišalo, ni zagrešilo nobene kršitve določb pravdnega postopka.

9. Ker toženka v postopku ni uspela, je dolžna tožniku povrniti tudi njegove pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

10. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11. Pravdni stranki pritožbenih pravdnih stroškov nista priglasili, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

(1) Toženka tudi ni zatrjevala, da je prejšnja imetnica stanovanjske pravice oziroma družinska članica imetnika stanovanjske pravice in da do sklenitve najemne pogodbe ni prišlo zaradi razlogov na strani lastnika (tretji odstavek 111. člena Stanovanjskega zakona).