Jedro

Še ne pravnomočna odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada, izdana pred uveljavitvijo Zakona o kmetijskih zemljiščih 1996, je podlaga za vpis novega stanja v zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odreja se izbris zaznambe vložene pritožbe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor pritožnice K. K. zoper zemljiškoknjižni sklep, s katerim je dne 28.4.1998 pri njenem zemljiškoknjižnem vložku št. 165 k.o....

dovolilo izbris njivskih parcel št. 201/2 in 212/2, izbris uvedbe komasacijskega postopka za ti dve parceli ter vpis novo nastale parcele št. 1299 njive.

V pritožbi proti sklepu o zavrnitvi ugovora K. K. pove, da še vedno ne razume, zakaj se ne ugodi njeni prošnji, da bi komasacijska komisija vendarle na kraju samem še enkrat preverila njen primer.

Komisija je pri svojem delu naredila veliko napak, ker ni nikomur mar, kako razdeli parcele. Razdelitev ni v javno korist, prizadeti pa hočejo svojo zemljo koristiti kot do sedaj. Ne glede na zakone je gotovo, da zemlje ne morejo vzeti tik pred gospodarskim poslopjem in jo dodeliti drugemu uporabniku. Edina njena želja je, da se ne posega v njeno posestvo, saj tujega noče, svojega pa ne da.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je povsem pravilno pojasnilo že prvo sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa, morajo pritožnica, kakor tudi drugi prizadeti, ki jih omenja v pritožbi, morebitne nepravilnosti v zvezi s komasacijo uveljavljati in zahtevati njihovo odpravo v samem komasacijskem postopku. Tudi, če je do napak ali nelogičnih rešitev pri delitvi zemljišč res prišlo, jih je torej treba odpraviti z ustreznimi pravnimi sredstvi v upravnem postopku. Izvedbe vpisov v zemljiški knjigi v skladu s komasacijsko odločbo pa dejstvo, da o morda še tako tehtnih pripombah oz. ugovorih prizadetih tam še ni odločeno, ne preprečuje. Tako namreč izhaja iz določbe 115. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. RS št. 59/96), katere vsebina in namen sta podrobno ustrezno obrazložena v izpodbijanem sklepu.

Pritožničinim ugovornim stališčem in pomislekom torej ni mogoče slediti, zato je prvostopenjska odločitev o zavrnitvi ugovora pravilna. Enako pa velja glede sedaj obravnavane pritožbe, ki po zgoraj povedanem ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je torej moralo zavrniti in izpodbijani sklep, ko tudi ni našlo uradoma upoštevanih kršitev, potrditi ter odrediti izbris zaznambe vložene pritožbe (čl. 95, tč. 2 Zakona o zemljiški knjigi, Ur.l. Rs, št. 33/95).