Jedro

Če sodišče prve stopnje v nepravdnem postopku sklene, da se zaradi rešitve predhodnega vprašanja postopek prekine, se ta nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom. To velja tudi za postopek delitve skupnega premoženja (118. člen ZNP). V kolikor je bilo na matičnem področju o takšnem vprašanju odločeno z učinki pravnomočnosti, razlogov za prekinitev ni več. Z drugimi besedami to pomeni, da vloženo izredno pravno sredstvo (revizija) ni (zakonski) razlog za (nadaljnjo) prekinitev postopka. Enako velja za okoliščino smotrnosti čakanja odločitve o reviziji v pravdi zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 5. 5. 2017 je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek delitve skupnega premoženja nadaljuje.

2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi ter odloči, da se postopek nadaljuje po odločitvi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o reviziji, ki jo je vložil zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2518/2016 z dne 6. 3. 2017. Poudarja, da je zoper omenjeno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani vložil revizijo z dne 9. 5. 2017, o kateri še ni bilo odločeno. Navaja, kaj naj bi v reviziji predlagal. Meni, da ni smotrno, da sodišče prve stopnje odloča o delitvi skupnega premoženja pred odločitvijo Vrhovnega sodišča RS o reviziji, saj lahko to spremeni odločitev o obsegu skupnega premoženja in o višini deležev na njem, kar odločilno vpliva tudi na predmetni postopek.

3. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Če sodišče prve stopnje v nepravdnem postopku sklene, da se zaradi rešitve predhodnega vprašanja postopek prekine, se ta nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom (glej 9. in 10. člen ZNP1). To velja tudi za postopek delitve skupnega premoženja (118. člen ZNP). V kolikor je bilo na matičnem področju o takšnem vprašanju odločeno z učinki pravnomočnosti, razlogov za prekinitev ni več.2 Z drugimi besedami to pomeni, da vloženo izredno pravno sredstvo (revizija) ni (zakonski) razlog za (nadaljnjo) prekinitev postopka.3 Enako velja za okoliščino (ki jo pritožba v zvezi s tem izpostavlja) smotrnosti čakanja odločitve o reviziji v pravdi zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju.

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP4 v zvezi s 37. členom ZNP).

7. Predlagateljica sama krije svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj v njem podane navedbe k odločitvi o pritožbi niso prispevale5 (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami. 2 Na to je v III. točki izreka sklepa o prekinitvi postopka z dne 6. 5. 2014 udeleženca opozorilo že sodišče prve stopnje. 3 Glej V. Rijavec, Pravdni postopek : Zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list, 2010, druga knjiga, str. 307, oziroma sodbo VS RS II Ips 392/1996 z dne 17. 12. 1997. 4 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 5 Slednja tudi sicer v utemeljenost svojih v odgovoru na pritožbo podanih trditev, da naj bi ji nasprotni udeleženec stroške pritožbenega postopka povzročil krivdno (glej peti odstavek 35. člena ZNP oziroma 156. člen ZPP), ne uspe prepričati. Zgolj okoliščina vložitve (očitno) neutemeljene pritožbe takšnega zaključka (še) ne omogoča.