Jedro

Pritožbeno razlogovanje, da bi morala biti tožnica oproščena plačila sodnih taks, ker njen dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je zmoten, saj ne gre za avtomatizem. Bistveno pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je vprašanje, ali bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za tožničino preživljanje. V obravnavani zadevi je odgovor nikalen, saj je prvo sodišče tožnici odmerilo zelo nizek znesek sodne takse, tožnica pa v pritožbi tudi ni zatrdila, da bo njeno preživljanje zaradi plačila zneska v višini 10,00 EUR kakorkoli ogroženo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu tožnice za oprostitev plačila sodne takse in ji taksno obveznost znižalo na 10,00 EUR.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnica, ki zatrjuje, da je taksa napačno odmerjena. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Izpostavlja, da sodišče ni upoštevalo njenega premoženjskega stanja; njen mesečni povprečni dohodek znaša 450,00 EUR in ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 562,00 EUR. Ker ne dosega dvakratnega minimalnega dohodka na družinskega člana, bi jo moralo sodišče v celoti oprostiti plačila sodne takse. Predlaga, da jo pritožbeno sodišče v celoti oprosti plačila sodnih taks.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče stranko oprosti plačila taks, ji dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje taks, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

5. Prvo sodišče je svojo odločitev oprlo na ugotovljene podatke o tožničinem premoženjskem stanju. Pritožnica že sama v pritožbi priznava, da razpolaga s 450,00 EUR mesečnega dohodka. Iz predložene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da v gospodinjski skupnosti živi sama in nima drugih preživninskih obveznosti.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi prvega sodišča in poudarja, da niso podani pogoji za tožničino celotno oprostitev plačila sodnih taks, tudi ne ob upoštevanju razlogov iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015. Institut taksne oprostitve je treba razlagati restriktivno, saj je namenjen socialno najbolj ogroženim slojem prebivalstva. Tožnice pa v ta krog ni moč uvrstiti, saj prejema dohodek in nima drugih preživninskih obveznosti, pri čemer niti ni konkretizirano izkazala, da bi v primeru plačila sodne takse v višini 10,00 EUR bilo njeno preživljanje ogroženo. Odmerjena sodna taksa je nizka in povsem ustreza premoženjskemu stanju pritožnice.

7. Pritožbeno razlogovanje, da bi morala biti oproščena plačila sodnih taks, ker njen dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, pa je zmoten, saj ne gre za avtomatizem. Bistveno pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je vprašanje, ali bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za tožničino preživljanje. V obravnavani zadevi je odgovor nikalen, saj je prvo sodišče tožnici odmerilo zelo nizek znesek sodne takse, tožnica pa v pritožbi tudi ni zatrdila, da bo njeno preživljanje zaradi plačila zneska v višini 10,00 EUR kakorkoli ogroženo.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo (11. člen ZST-1) – svojo odločitev je ustrezno obrazložilo, tožnica pa s pritožbo, glede na dohodke, s katerimi razpolaga in upoštevaje nizek znesek odmerjene sodne takse, ne more uspeti. Ob upoštevanju navedenega in ker niso bili ugotovljeni pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 350. člena istega zakona), je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 1. členom ZST-1).

Op. št. (1): Pristojnost sodnice posameznice izhaja iz 366.a člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami (v nadaljevanju: ZPP).