Jedro

Pogodba se lahko razdre le v razmerju do prodajalca, ki mora v primeru razdrtja pogodbe vrniti kupnino (zmanjšano za koristi). Če prodajalec v primernem roku ni popravil ali zamenjal stvari, je lahko kupec razdrl pogodbo ali znižal ceno in zahteval odškodnino (504. člen ZOR). Proti proizvajalcu pa je imel kupec zahtevo na popravilo ali zamenjavo stvari (prvi odstavek 502. člena ZOR) in na povračilo škode (drugi odstavek 502. člena ZOR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje glede druge toženke (2. točka izreka drugostopenjske odločbe): glede zavrženja tožbe na ugotovitev, da so prodajne pogodbe, ki so bile sklenjene s prvimi tremi tožnicami, razdrte (prvi odstavek izreka prvostopenjske odločbe); glede zavrnitve tožbenega zahtevka na plačilo četrti tožnici 439.228,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 105,256.817,74 SIT od 1. 1. 2002 do 31. 12. 2006 in od 439.228,92 EUR od 1. 1. 2007 dalje (drugi odstavek izreka prvostopenjske odločbe); glede zavrnitve podrejenega tožbenega zahtevka na plačilo prvi in drugi tožnici vsaki po 152.775,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 36,611.067,04 SIT od 1. 1. 2002 do 31. 12. 2006 in od 152.775,28 EUR od 1. 1. 2007 dalje ter tretji tožnici 133.678,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 32,034.683,66 SIT od 1. 1. 2002 do 31. 12. 2006 in od 133.678,37 EUR od 1. 1. 2007 dalje (tretji odstavek izreka prvostopenjske odločbe) ter glede povrnitve 2.565,43 EUR pravdnih stroškov druge toženke z morebitnimi zamudnimi obrestmi (četrti odstavek izreka prvostopenjske odločbe). Pri tem je tožeči stranki naložilo povrnitev 908,82 EUR stroškov odgovora druge toženke na pritožbo (3. točka izreka drugostopenjske odločbe).

2. Vsebinsko zoper navedeni del odločbe sodišča druge stopnje(1) je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Prvenstveno je predlagala spremembo odločb sodišč nižjih stopenj z ugoditvijo tožbenemu zahtevku(2), podrejeno pa razveljavitev odločb sodišč nižjih stopenj z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi glede druge toženke. Pri tem je zahtevala povrnitev revizijskih stroškov.

3. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Uporabljeni predpisi.

4. Spremembe in dopolnitve Zakona o pravdnem postopku, uveljavljene 1. 10. 2008, na odločanje o reviziji niso vplivale, ker je bila odločba sodišča prve stopnje izdana pred tem dnem (drugi odstavek 130. člena ZPP-D; Ur. l. RS, št. 45/2008), to je 14. 11. 2007. 5. Določbe Obligacijskega zakonika na odločanje o reviziji niso vplivale, ker je sporno obligacijsko razmerje nastalo pred njegovo uveljavitvijo 1. 1. 2002 (1.060. člen OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001). Pogodbe o nakupu zabojnikov so bile namreč sklenjene v letu 2001(3), torej v času veljavnosti Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR).

Ugotovljeno dejansko stanje.

6. Četrta tožnica (kot leasingojemalka) je prvim trem tožnicam (kot leasingodajalkam) naročila nakup 46 menjalnih zabojnikov, … za prevoz pohištva in drugega blaga. Prva in druga tožnica sta financirali vsaka nakup 16 zabojnikov, tretja tožnica pa nakup 14 zabojnikov.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je glede tehničnih in cenovnih podrobnosti s četrto tožnico pogovarjala druga toženka, ki je izdala specifikacijo naročila, medtem ko so bili zabojniki naročeni in plačani prvi toženki, ki je poskrbela za dobavo in izstavitev računov. Sicer pa toženki nista ugovarjali navedbam tožnic, da je prva toženka nastopala kot prodajalka (glej prvi odstavek II. točke obrazložitve drugostopenjske odločbe).

8. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je bila prva toženka komisionarka druge toženke (proizvajalke), s tem, da je pri spornih prodajah nastopala v svojem imenu, vendar po nalogu in na račun druge toženke. Ocenilo je, da dejstvo, da se je četrta tožnica z drugo toženko ob sodelovanju prve toženke dogovarjala o bistveni sestavini pogodb in ji tudi izstavila ponudbo, ni vplivalo na drugačno opredelitev vloge druge toženke (prodajalke). Upoštevaje značilnosti blaga, ki je bilo predmet prodaje (kompleksnih tehničnih značilnosti zabojnikov, ki se prilagodijo potrebam kupke) in velikosti posla (nakupa 46 zabojnikov za ceno 439.228,92 EUR) namreč ni bilo neobičajno, da so se značilnosti posla usklajevale s prodajalko, dogovor/specifikacija pa povzela v prodajno pogodbo, sklenjeno med komisionarko/prodajalko in kupko. Sicer pa je druga toženka blago proizvedla po naročilu četrte tožnice, pri čemer naročilo ni bilo neposredno, saj je kot prodajalka v svojem imenu nastopala prva toženka (glej drugi odstavek II. točke obrazložitve drugostopenjske odločbe).

Revizija ni utemeljena.

9. Tožeča stranka je kot uveljavljano bistveno postopkovno kršitev navedla neupoštevanje posameznih pritožbenih navedb, ki jih je konkretizirala na tretji in četrti strani svoje revizije. Skupno vsem navedbam je to, da naj bi iz njih izhajalo, da je druga toženka nastopala kot prodajalka (zaradi česar naj bi bila ona tista, ki bi morala povrniti kupnino tožnicam).

10. Vendar pa se sodišču (v konkretnem primeru pritožbenemu) ni bilo treba opredeliti do vseh navedb stranke (v konkretnem primeru v pritožbi). Zato pa se je moralo sodišče seznaniti z navedbami stranke ter se do njih, kolikor so bile dopustne in za odločitev v zadevi bistvene, v obrazložitvi svoje odločbe opredeliti. Sodišče sicer ni bilo dolžno posebej odgovarjati na vsak argument stranke niti ni bilo nujno, da je bil njegov odgovor na navedbo stranke vedno izrecen,(4) saj je bil odgovor na posamezno navedbo lahko konkludentno razviden iz drugih navedb sodišča in tudi iz celotnega konteksta obrazložitve.(5)

11. Iz obrazložitve pritožbenega sodišča je mogoče zaključiti, da je le-to presojalo relevantne pritožbene navedbe in se do njih opredelilo tako, da stališču pritožbe ni pritrdilo. Iz obrazložitve pritožbene odločbe namreč izhaja, da je druga toženka nastopala kot proizvajalka in ne kot prodajalka. Takšna obrazložitev temelji tudi na upoštevanju izpovedi direktorja prve toženke, internetnih sporočil in izdanih računov, kar kaže na upoštevanje vseh relevantnih okoliščin spornih prodaj (vsake okoliščine posebej in vseh skupaj). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe so tako razvidni dejanski pa tudi pravni razlogi za zavrženje tožbe oziroma za zavrnitev tožbenega zahtevka zoper drugo toženko.

12. Tožeča stranka je uveljavljano zmotno uporabo materialnega prava konkretizirala na drugi in tretji strani svoje revizije. Vendar pa revizijske navedbe o zmotnih ugotovitvah in napačnih ocenah vsebinsko pomenijo nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Navajanje drugačnega poteka in vsebine dogovorov o spornih prodajah je namreč neupoštevno glede na ugotovitve prvostopenjskega sodišča in njegovo dokazno oceno ter glede na nadaljnje ugotovitve in presojo pritožbenega sodišča, ki je (v okviru pritožbenih navedb) prvostopenjsko odločbo preizkusilo tudi glede dejanskega stanja. Zato niso upoštevne tiste revizijske navedbe, ki tako ugotovljeno dejansko stanje obhajajo, ga relativizirajo ali mu celo nasprotujejo.

13. Temelj tožbenega zahtevka izhaja iz garancije (501.-507. člen ZOR). Na podlagi garancijskega lista pa prodajalec in proizvajalec jamčita kupcu za brezhibno delovanje proizvoda v garancijskem roku. Gre za drugo pravno podlago kot pri odgovornosti za stvarne napake (478.-500. člen ZOR). Tožnice so namreč uveljavljale pravice iz garancije in v skladu s tako trditveno podlago je bilo v sporu tudi odločeno.

14. Tožnice so se v reviziji (tako kot že v pritožbi) sklicevale na judikat VSBiH Gž 1068/71 z dne 9. 3. 1972 (objavljen v Pregledu sodne prakse in literature: »Obligacijska razmerja – posebni del«, Vrhovno sodišče SR Slovenije in ČGP Delo, TOZD Gospodarski vestnik, Ljubljana 1988, str. 77, (6)), po katerem sta »[t]ako proizvajalec kot prodajalec obvezana proti kupcu in sta mu zato solidarno dolžna vrniti kupnino, če se pogodba za avto razdre.« Vendar pa navedeno stališče (po presoji naslovnega sodišča) ni pravilno, saj se lahko pogodba razdre le v razmerju do prodajalca, ki mora v primeru razdrtja pogodbe vrniti kupnino (zmanjšano za koristi). To izhaja iz v zadevnem obdobju veljavne določbe 504. člena ZOR (Razveza pogodbe in znižanje cene), po kateri je lahko kupec razdrl pogodbo ali znižal ceno in zahteval odškodnino, če prodajalec v primernem roku ni popravil ali zamenjal stvari.(6) Takšnemu stališču pritrjuje tudi pravna teorija.(7)

15. Uveljavljana revizijska razloga po navedenem nista podana. Zato je revizijsko sodišče, potem ko je (če že ne izrecno, pa skozi kontekst celotne obrazložitve) odgovorilo na vse (po njegovi pravni oceni) bistvene revizijske navedbe, revizijo v skladu s 378. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških.

16. Tožeča stranka z revizijo ni uspela. Zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije njene stroške (II. točka izreka).

Op. št. (1): Tožeča stranka je vložila revizijo zoper 1., 2. in 3. točko izreka drugostopenjske odločbe (glej list. št. 392), vendar pa iz njene obrazložitve izhaja, da jo vsebinsko izpodbija le glede druge toženke (glej prvi in drugi odstavek njene obrazložitve).

Op. št. (2): Tožeča stranka predlaga spremembo drugostopenjske odločbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku v celoti, vendar je s tem očitno mišljen le tožbeni zahtevek zoper drugo toženko, saj je bila zadeva glede tožbenega zahtevka zoper prvo toženko vrnjena v novo sojenje.

Op. št. (3): Glej drugi odstavek obrazložitve na 8. strani prvostopenjske odločbe.

Op. št. (4): Glej 9. točko obrazložitve odločbe US Up 373/97-15 z dne 22. 2. 2001. Op. št. (5): Glej 2. točko obrazložitve sklepa US Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003. Op. št. (6): Proti proizvajalcu je imel kupec zahtevo na popravilo ali zamenjavo stvari (prvi odstavek 502. člena ZOR) in na povračilo škode (drugi odstavek 502. člena ZOR).

Op. št. (7): Glej dr. Stojan Cigoj: »Obligacijska razmerja – Zakon o obligacijskih razmerjih s komentarjem«, Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1978, str. 465, komentar 504. člena.

Glej tudi dr. Nina Plavšak: »Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del) – 3. knjiga (435.-703. člen)«, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 222-223, komentar 484. člena.