Jedro

Pri vsebinskem pogoju se upošteva predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne možnosti za uspeh ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Zakon določa, da je zadeva očitno nerazumna med drugim, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 1558/2021 z dne 16. 11. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku zaradi vložitve odškodninske tožbe zaradi kraje oziroma poškodovanja tuje stvari in zaradi žalitev.

2. V obrazložitvi je organ za BPP navedel, da je tožnica vložila vlogo 24. 5. 2021, ki jo je dopolnila 1. 6., 22. 6., 22.7. in 18. 10. 2021. Pojasnila je, da zaproša za dodelitev BPP v pravdnem postopku zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper A. A. zaradi kraje oziroma poškodovanja tuje stvari in zaradi žalitev. Uvodoma je organ za BPP povzel relevantne določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, 24. člen), tudi tretjo alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP. K prošnji je tožnica med drugim priložila zapisnik o izjavi priče z dne 11. 5. 2021 in sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Kt 9740/2020/V K/kh z dne 13. 5. 2021. V zapisniku je povzet dogodek, ko je sosed A. A. prišel do ograje in nanjo, ko je kosila pri ograji, stresel pepel, ki ji je zaradi vetra prišel tudi v oči, da ni iskala zdravniške pomoči, ker nima zavarovanja, kot tudi, da z njim ni komunicirala. Iz sklepa ODT pa izhaja, da je tožilstvo kazensko ovadbo, ki jo je tožnica vložila zoper A. A. zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, kaznivega dejanja nasilništva, kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja in kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja, zavrnilo, ker ni podan utemeljen sum, da bi osumljenec storil očitana dejanja, saj ni tožnica za svoje navedbe ponudila nobenih dokazov, dejanj sploh ni videla. Glede na povedano pogoj iz 24. člena ZBPP ni izpolnjen, ker tožnica ni verjetno dokazala, da bi do kraje oziroma poškodovanja tuje stvari in žalitev časti prišlo. Ob odsotnosti dokazov za odškodninski postopek očitno ni podanih verjetnih izgledov za uspeh zadeve, ker tožnica ni izpolnila dokaznega bremena po 140. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Organ je zato njeno prošnjo zavrnil. 3. Tožnica je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo, v kateri je uvodoma pojasnila, da je postopek za dodelitev BPP potekal kar šest mesecev. Res je morala vlogo dvakrat dopolniti, še dodatno dvakrat jo je dopolnila sama, da je razložila vso problematiko in ker ni prejela odgovora s strani organa. Ni ji jasen vzrok za dolgo reševanje, vendar meni, da gre za korupcijo. Navedla je, da so se težave začele, odkar je A. A. postal lastnik parc. št. 345/2, k.o. ... Z zvijačo si je preknjižil njihovo zemljišče s parc. št. 345/3, ki je v ograjenem delu njihovega vrta. Zadeva je bila na sodišču, postopek se je vodil pod P 24/2004, v zameno je zahteval parc. št. 612/47 in jo dobil. Ni uničeval samo drevja, grmičevja, vrtnice, ter škropil po strehi s strupom, da je zrasel mah, zastrupil je tudi zelenjavo, da je zbolela in dobila notranje krvavitve. Z sosedom ne komunicira. Dne 11. 5. 2021 je na svojem zemljišču opravljala delo, ko je iznenada pritekel s 15 l vedrom odpadki-pepel (ki je bilo verjetno tudi od brušenja) in ji ga stresel na glavo. Ker ni vedela, kaj želi, je dvignila glavo, kar je povzročilo, da je pepel dobila v oči. Ne drži (kot je to navedeno v odločbi), da ni obiskala zdravnika, temveč se je morala naročiti in jo je ta poslal v bolnišnico. Tudi ne drži, da nima zdravstvenega zavarovanja, saj ga ima, le dodatnega zdravstvenega zavarovanja ne. To ni bil edini primer, ko jo je A. A. poškodoval. Poškodbe je utrpela tudi v 2012 in 2017, ko je zastrupil njeno zelenjavo, enako je storil v letu 2020. Res jo fotografira, saj je fotografije predložil sodišču kot dokaz, da je ogrožen. Tožnica je še dodala, da živi sama, je invalidska upokojenka od 1985, njena pokojnina znaša 105,71 EUR, dodeljena ji je bila socialna pomoč v višini 298,86 EUR. BPP ji je bila že prej dodeljena (Bpp 2861/2021, Bpp 3040/2021), le v tej zadevi je bila prošnja zavrnjena. Tožnica je smiselno predlagala, da sodišče tožbi ugodi in meritorno odloči tako, da ugodi njeni prošnji.

4. Toženka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

5. Sodišče uvodoma navaja, da je senat sodišča s sklepom, I U 1786/2021 z dne 4. 1. 2022, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Gre za spor v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči zaradi neizkazanih zakonskih pogojev po ZBPP. Ker gre za vprašanja, o katerih se je izrekla že sodna praksa, je senat sklenil, da so v zadevi pogoji za odločanje po sodniku posamezniku podani.

**Odločitev in razlogi sodišča**

6. Tožba je utemeljena.

7. V tem primeru gre za vprašanje zakonitosti odločitve organa za BPP o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper A. A. zaradi kraje oziroma poškodovanja tuje stvari in zaradi žalitev.

8. Uvodoma se sodišče opredeljuje do tožbenih navedb o trajanju postopka (tožnica je vlogo pri organu vložila 24. 5. 2021, odločba je bila izdana 16. 11. 2021), kar tožnica pripisuje (oziroma je to mogoče sklepati) vsebini zadeve, tj. da želi vložiti tožbo zoper A. A., ki naj bi dajal podkupnine določenemu/im sodniku/om. Že pavšalna raven zadnjih navedb sodišču onemogoča preizkus tega očitka tožnice. Kar se tiče časovnega trajanja postopka, pa že tožnica sama navaja, da je bilo treba vlogo dopolniti (dvakrat jo je dopolnila po pozivu organa, dvakrat na lastno iniciativo), na voljo pa je tožnica tudi imela pravno sredstvo za pospešitev postopka - poziv na izdajo odločbe zaradi molka organa (smiselno 255. člen ZUP).

9. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati navedba, da je bila tožnici BPP že prej dodeljena (Bpp 2861/2021, Bpp 3040/2021), saj je odločitev v vsaki zadevi odvisna od okoliščin in dejstev posameznega primera, ki jih mora organ vsakič presoditi izčrpno in celovito.

10. V kolikor pa želi tožnica z navedbami o višini pokojnine ter socialne pomoči izkazati, da izpolnjuje materialni (finančni) pogoj za dodelitev BPP, sodišče še pojasnjuje, da odločitev organa za BPP temelji na ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 24. člena ZBPP, tj. t.i. vsebinskega pogoja, za dodelitev BPP pa morata biti izpolnjena oba pogoja - kot že zgoraj povedano - materialni (finančni) in vsebinski pogoj. O tem, ali je bila presoja organa za BPP, da tožnica vsebinskega pogoja ne izpolnjuje, pravilna, pa se bo sodišče izreklo v nadaljevanju sodbe.

11. BPP se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). ZBPP pri presoji dodelitve BPP določa dva sklopa pogojev, in sicer: (i) socialni položaj upravičenca in (ii) upoštevanje okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju vsebinski pogoj). Ob tem v 8. členu ZBPP določa še, v katerih zadevah se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli, med drugim, v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj (tretja alineja prvega odstavka).

12. Pri vsebinskem pogoju se upošteva predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne možnosti za uspeh ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Zakon določa, da je zadeva očitno nerazumna med drugim, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

13. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne.

14. Organ je svojo odločitev utemeljil na podlagi zaključka, da tožnica za svoj zahtevek ni predložila dokazov, pri čemer se je izrecno opredelil do zapisnika o prijavi priče z dne 11. 5. 2021 in sklep ODT v Ljubljani, št. Kt 9740/2020/V K/kh z dne 13. 5. 2021. 15. Iz izpodbijane odločbe ter podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnica k svoji prošnji za dodelitev BPP poleg zapisnika o prijavi priče z dne 11. 5. 2021 in sklepa ODT z dne 13. 5. 2021 priložila še druge dokaze (ne samo že k vložitvi vloge z dne 24. 5. 2021, temveč tudi k dopolnitvam svoje prošnje), ki naj bi utemeljevali razumnost zadeve oziroma izkazovali verjetnost izgledov za uspeh. Teh dokazov pa organ sploh ni presodil (na to kaže že navedba v obrazložitvi odločbe v 4. točki obrazložitve: ''Prosilka je prošnji _(med drugim)_ priložila...'', zaradi česar je preizkus pravilnosti odločitve sodišču že iz tega razloga onemogočen. Sodišče pa zato tudi ne more preizkusiti tožbenih ugovorov, s katerimi tožnica (smiselno) izpodbija sprejeto dokazno oceno organa za BPP (ki očitno temelji na neizvedbi vseh predloženih dokazov), ko opisuje pretekla ravnanja A. A. (od lastništva parc. št. 345/2, k.o. ..., dogodkov od 2012 in do dogodka v maju 2021, ki naj bi bil v tem primeru poglavitni del (kot bi to utegnilo izhajati iz upravnih spisov) dejanskega stanja v zvezi s postavljenim zahtevkom. Izpodbijana odločba je zato že iz tega razloga nezakonita ter jo je treba odpraviti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

16. Glede na povedano je sodišče tožbi tožnice ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo organu za BPP v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ za BPP odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti postopka in o zadevi, upoštevajoč rezultat postopka, ponovno odločiti.

17. Sodišče pri tem še pripominja, da pri presoji prošnje tožnice za dodelitev BPP (po tem, če oziroma ko bo obstoj dejstev, s katerimi tožnica uveljavlja svoj zahtevek, ustrezno podprt z dokazi - 140. člen ZUP) organ ne sme preseči okvira ocene ''očitne nerazumnosti'', ki jo je upravičen izvesti na podlagi prve alineje prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP. Povedano drugače: pri presoji, ali tožnica vlaga prošnjo za BPP za zadevo, ki nima verjetnih izgledov za uspeh, organ za BPP ne sme prevzeti vloge sodišča, ki bi bil pristojen za obravnavanje zadeve, v zvezi s katero tožnica vlaga prošnjo za dodelitev BPP.

18. Sodišče ni odločilo v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1), kot to predlaga tožnica, saj podatki postopka (glede na razlog odprave odločitve) ne dajejo za to zanesljive podlage, kot tudi narava stvari tega ne dopušča. 19. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega upravnega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.