Jedro

Sodišče prve stopnje je poudarilo, da spremembe pogodbenih dogovorov pri obeh udeležencih, ki sta oba odvisna od občasnega oziroma začasnega pogodbenega dela, ne bodo mogle pogojevati spremembe sodne odločitve. Takšnemu zaključku pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje in hkrati dodaja, da prav vsa razmerja in odnosi med obema staršema in njunim otrokom, ki se vzpostavljajo in spreminjajo, ne morejo biti prepuščeni oblastnim odločitvam.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da bodo stiki med predlagateljem in njegovo mld. hčerko poleg tistih, ki so že pravnomočno določeni, potekali še vsak drugi torek od 15. ure, ko predlagatelj prevzame hčerko v vrtcu oziroma v šoli do srede zjutraj, ko jo pripelje v vrtec oziroma v šolo. Ti stiki se izvršujejo v tistem tednu, ki sledi vikendu, ki ga mld. hčerka preživi z nasprotno udeleženko. Drugačen predlagateljev predlog je prvostopenjsko sodišče zavrnilo.

2. Predlagatelj je proti takšni odločitvi vložil pravočasno laično pritožbo brez opredelitve pritožbenih razlogov in s predlogom, da naj pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev spremeni tako, da stiki potekajo vsak drugi ponedeljek, ki sledi vikendu, ki ga otrok preživi z materjo. V pritožbi je navedel, da je predlagal spremembo stikov zaradi njihove preureditve, ki bi omogočila, da bi obdržal obseg stikov in njihovo dinamiko prilagodil svojim delovnim obveznostim oziroma tako, da bi potencialnim delodajalcem lahko izkazal največjo prožnost pri sprejemanju dela. Po odločitvi prvostopenjskega sodišča nima možnosti izvajati tečajev tujega jezika ob torkih in četrtkih, ker vsaj enkrat na teden stik in tečaj sovpadata (torek ali četrtek). Tečaji tujega jezika potekajo dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih ali ob ponedeljkih in sredah. Če bi bili stiki med predlagateljem in otrokom ločeni ob ponedeljkih in četrtkih, bi lahko pri svojem potencialnem delodajalcu izkazal bistveno večjo prožnost, hkrati pa bi pridobil večjo možnost zagotoviti otroku in sebi sredstva za preživetje, saj bi v tem primeru lahko prevzel tečaje bodisi ob enem ali drugem terminu. Navaja še, da je nasprotna stranka v bistveno boljšem položaju, saj ima pomoč družine pri varstvu mld. hčerke v času, ko izvaja tečaje tujega jezika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi so stiki med predlagateljem in njegovo mld. hčerko A. (roj. ... 2011) že pravnomočno določeni na vsak drugi vikend od petka od 15. ure, ko oče prevzame hčerko v vrtcu oziroma v šoli, do nedelje do 19. ure v poletnem času oziroma do 18. ure v zimskem času, ko jo pripelje na materin dom ter med tednom na vsak drugi četrtek od 15. ure, ko jo prevzame v vrtcu oziroma v šoli do petka zjutraj, ko jo pripelje v vrtec oziroma v šolo, pri tem pa se ta tedenski stik izvršuje v tednu, ki sledi vikendu, ki ga mld. hčerka udeležencev preživi s predlagateljem. Sporen pa je ostal še en tedenski stik in sicer bodisi vsak drugi ponedeljek do torka zjutraj ali pa vsak drugi torek do srede zjutraj v tistem tednu, ki sledi vikendu, ki ga mld. hčerka preživi z nasprotno udeleženko.

5. Prvostopenjsko sodišče je sprva določilo stik na ponedeljek (sklep N 46/20152 z dne 3. 12. 2015), čeprav je predlagatelj ob ponedeljkih v popoldanskem oziroma večernem času vodil tečaje ... jezika, tako da stiki na ta dan niso bili izvršljivi. Po pritožbi nasprotne udeleženke je zato pritožbeno sodišče s sklepom IV Cp 825/2016 z dne 7. 4. 2016 odločitev v tem delu razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje z napotilom, da naj pri presoji, ali bodo stiki potekali ob ponedeljkih ali ob torkih, poleg otrokove koristi upošteva tudi službene obveznosti tako predlagatelja kot nasprotne udeleženke ter stike določi tako, da jih bo tudi mogoče izvrševati.

6. V ponovljenem postopku je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je predlagatelj poučeval ... pri podjetju ... ob ponedeljkih od 20. do 21.30 ure. V času odločanja pa omenjene službene obveznosti ob ponedeljkih ne izvaja več, prav tako pa tudi ne ob torkih. Hkrati je ugotovilo, da nasprotna udeleženka izvaja službene obveznosti(1) tako ob ponedeljkih kot tudi ob torkih in sicer tako, da je ob ponedeljkih zadržana od 16. do 17.45 ure, ob torkih pa od 16.30 do 19.40 ure. Ker je nasprotna udeleženka tako ob torkih službeno zadržana še enkrat dlje kot ob ponedeljkih in ker predlagatelj niti ob ponedeljkih niti ob torkih nima službenih obveznosti, je prvostopenjsko sodišče odločilo, da naj se tedenski stiki med predlagateljem in mld. hčerko poleg že pravnomočno določenega stika vsak drugi četrtek, vršijo še vsak drugi torek popoldne do srede zjutraj. Pri tem je pravilno poudarilo, da tako določeni stiki daje staršema možnost preživeti čas z otrokom, ko je v njunem varstvu in oskrbi oziroma na stikih. Hkrati je poudarilo, da spremembe pogodbenih dogovorov pri obeh udeležencih, ki sta oba odvisna od občasnega oziroma začasnega pogodbenega dela, ne bodo mogle pogojevati spremembe sodne odločitve. Takšnemu zaključku pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje in hkrati dodaja, da prav vsa razmerja in odnosi med obema staršema in njunim otrokom, ki se vzpostavljajo in spreminjajo, ne morejo biti prepuščeni oblastnim odločitvam. Uspešno izvrševanje roditeljske pravice, ki se izkazuje v dolžnosti vsakega od staršev, da svojemu otroku omogoči pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo je najprej odvisno od staršev samih, od njihovega medsebojnega sodelovanja, dogovarjanja in obojestransko lojalnega obnašanja. Od staršev se torej pričakuje, da se bodo sproti dogovarjali tudi o možnosti izvrševanja stikov. Če pa to ne bo mogoče, bodo pač morali slediti sodni odločitvi o stikih, ki vzpostavlja nekakšen modus vivendi, in temu v korist otroka prilagajati tudi svoje delovne angažmaje.

7. Glede na navedeno je predlagateljeva pritožba neutemeljena, izpodbijana odločitev pa pravilna. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

Op. št. (1): Tudi nasprotna udeleženka vodi tečaje tujega jezika.