Jedro

Pravice naslovnika so ustrezno varovane le tedaj, če je na pravne posledice, ki nastopijo po samem zakonu, ustrezno vnaprej opozorjen in le na ta način je ustrezno zagotovljeno, da njegova nevednost in neukost nista v škodo njegovih pravic. To pa pomeni, da mora biti naslovnik obveščen, da bo po preteku 15-dnevnega roka za prevzem spisa, vročitev veljala za opravljeno.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za finance RS št. ... z dne 8. 4. 2003 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrgla pritožbo tožnika zoper sklep Carinskega urada A št. ... z dne 14. 5. 2002 kot prepozno vloženo. Tožena stranka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na 87. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 do 52/02, v nadaljevanju: ZUP) ter pojasnjuje, da je iz spisov zadeve razvidno, da je bil tožnik v skladu z določbo 3. odstavka 87. člena ZUP dne 17. 5. 2002 obveščen o tem, kje se spis nahaja ter da ga mora prevzeti v 15 dneh. Petnajstdnevni rok za prevzem pošiljke se je tako iztekel dne 3. 6. 2002. (Pri)tožnik je pritožbo oddal priporočeno na pošto dne 21. 10. 2002, kot izhaja iz ovojnice, v kateri je bila le-ta poslana. Carinski urad A jo je prejel dne 22. 10. 2002, kot je razvidno iz žiga na pritožbi. 1. odstavek 68. člena ZUP določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden izteče rok. V 1. in 2. odstavku 235. člena ZUP je določen 15-dnevni pritožbeni rok, ki se šteje od dneva vročitve prvostopne odločbe (dan vročitve se ne všteje). Rok za vložitev pritožbe je začel teči dne 4. 6. 2002 in se je iztekel dne 18. 6. 2002. 15-dnevni pritožbeni rok je tožena stranka skladno s 3. odstavkom 87. člena ZUP štela od dne, ko je bil tožnik obveščen o tem, kje se spis nahaja.

Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih ugovorov iz 25. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS). Po mnenju tožeče stranke je tožena stranka popolnoma arbitrarno in samovoljno zavzela stališče, ki je v nasprotju z ustavno razlago zakona. Vsaka nova vročitev, glede na to, da tožena stranka priznava, da je bil sklep vročen večkrat, ima učinek vrnitve v prejšnje stanje, zaradi česar je zadnja vročitev relevantna. Tožeča stranka zato sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa udeležbo v tem postopku prijavilo z vlogo ....

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov kot jih navaja tožeča stranka.

V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožnik dne 21. 10. 2002 vložil pritožbo zoper sklep prvostopnega carinskega urada o obnovi postopka carinjenja z dne 14. 5. 2002. V zadevi tudi ni sporno, da je bil tožnik o prispeli pošiljki obveščen dne 17. 5. 2002, po presoji sodišča pa je sporna razlaga tožene stranke pravilnosti vročitve glede na 4. odstavek 87. člena ZUP. Iz podatkov v upravnih spisih ni razvidno, da je bil tožnik dne 17. 5. 2002 tudi opozorjen, da se bo v primeru, če spisa ne bo dvignil v roku 15 dni, štelo, da je bila vročitev z dnem poteka 15-dnevnega roka opravljena kot to določa 4. odstavek 87. člena ZUP. Le dosledno v skladu s 3. odstavkom 87. člena ZUP opravljena vročitev pisanja, ki se mora obvezno osebno vročati, ima lahko v primeru, če naslovnik spisa ne prevzame, take pravne posledice kot jih ZUP določa v 4. odstavku 87. člena, namreč, da po izteku 15-dnevnega roka za prevzem velja vročitev spisa za opravljeno, če naslovnik spisa ne bo dvignil. To pomeni, da se mora ob dejstvu, da pisanja naslovniku osebno ni mogoče vročiti (če ni ugotovljeno, da bi bil odsoten), pisanje vrniti na pošto njegovega prebivališča, v poštnem predalčku, na vratih stanovanja oziroma na drugem primernem mestu, pa mu je treba pustiti sporočilo o tem, da se spis nahaja na pošti ter da ga mora tam prevzeti v 15 dneh, tudi z opozorilom na pravne posledice iz 4. odstavka 87. člena ZUP. Po presoji sodišča je treba zakonski določbi 3. in 4. odstavka 87. člena ZUP razlagati z uporabo temeljnega načela upravnega postopka o varstvu pravic strank iz 7. člena ZUP. Pravice naslovnika so ustrezno varovane le tedaj, če je na pravne posledice, ki nastopijo po samem zakonu, ustrezno vnaprej opozorjen in le na ta način je ustrezno zagotovljeno, da njegova nevednost in neukost nista v škodo njegovih pravic. Namen temeljnih načel je prav v tem, da so vodilo in pomoč pri razlagi in uporabi pravil postopka. To pa pomeni, da mora biti naslovnik obveščen, da bo po preteku 15-dnevnega roka za prevzem spisa, vročitev veljala za opravljeno. Po presoji sodišča se le tako opravljena vročitev pisanja, ki ga naslovnik v odrejenem roku ne prevzame, lahko šteje za opravljeno po samem zakonu. Listine v upravnih spisih ne izkazujejo, da bi bila vročitev prvostopnega sklepa tožniku tako opravljena. Da pa bi se vročitev prvostopnega sklepa tožniku lahko štela za opravljeno, bi glede na navedeno moralo biti izkazano, da je bil tožnik o poštni pošiljki pravilno obveščen. Ker pa to ni izkazano, preveritev utemeljenosti presoje, da so pravne posledice po 4. odstavku 87. člena ZUP nastopile, ni mogoča, zato je izpodbijana odločba nezakonita.

Sodišče je moralo zato tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS kot nezakonito odpraviti, zadevo pa nato v smislu 2. in 3. odstavka istega člena vrniti toženi stranki v ponovni postopek.