Jedro

Ker ZFPPIPP za aktivne družbenike izbrisane družbe predpisuje (zgolj) prevzem njenih neplačanih obveznosti, ne pa tudi udeležbe na njenem premoženju, je mogoče zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe.

Prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zaradi prenehanja tožene stranke zavrglo tožbo in sklenilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da z izbrisom iz sodnega registra družba kot pravna oseba preneha in da aktivni družbeniki izbrisane gospodarske družbe na podlagi šestega odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/2007, 40/2009 in 59/2009, v nadaljevanju ZFPPIPP) upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev obveznosti, ki jih je do upnikov imela izbrisana družba. Vendar pa je presodilo, da se po izbrisu družbe prekinjeni postopek ne more nadaljevati proti aktivnim družbenikom na podlagi prvega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker se ta določba uporablja le za univerzalne pravne naslednike, kar pa aktivni družbeniki izbrisane družbe na podlagi določb ZFPPIPP niso. Dodalo je, da je nadaljevanje na podlagi 205. člena ZPP prekinjenega postopka v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP mogoče le v primerih, ko je tožeča stranka zaradi zaključka stečajnega postopka med pravdo prenehala obstajati, vtoževana terjatev pa je bila s sklepom stečajnega senata prenesena na drug subjekt. 3. Zoper ta sklep je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljevanju državno tožilstvo) vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju: zahteva), v kateri uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 208. člena in petim odstavkom 81. člena ZPP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi, sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Zahteva je bila vročena M. S., nekdanjemu družbeniku izbrisane tožene stranke, ki je v pravočasnem odgovoru predlagal njeno zavrnitev.

O dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

5. V skladu s tretjim odstavkom 385. člena ZPP lahko vloži državno tožilstvo zahtevo, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, če je torej od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Državno tožilstvo predlaga, da Vrhovno sodišče odgovori na vprašanje, ali je nadaljevanje prekinjenega postopka na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP omejeno le na univerzalne pravne naslednike ali pa je možno nadaljevanje tudi z aktivnimi družbeniki pravne osebe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPIPP, kot njenimi singularnimi pravnimi nasledniki. Dopustnost zahteve utemeljuje z navedbo, da je odločitev Vrhovnega sodišča pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava; da je glede predlaganega vprašanja praksa višjih sodišč različna (VSK sklep II Ip 388/2008; VSL sodba in sklep I Cpg 870/2009, VSL sklep I Cpg 949/2009 in VSL sklep I Cpg 175/2010); ter da odločitev v konkretni zadevi odstopa od odločitev Vrhovnega sodišča v zadevah III Ips 25/2001, III Ips 96/2005, III Ips 168/2007, III Ips 173/2007 in III Ips 24/2010. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za dopustnost zahteve za varstvo zakonitosti (tretji odstavek 385. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 367.a člena ZPP).

Relevantno procesno dejansko stanje

6. Tožba je bila vložena zoper B. d. o. o. ki je bila tekom gospodarskega spora izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Srg 2009/35118 z dne 30. 11. 2009. Vpis izbrisa v sodni register je bil objavljen 8. 4. 2010. S tem dnem je tožena stranka prenehala.

7. Tožeča stranka je v pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe predlagala, da se postopek nadaljuje proti edinemu družbeniku izbrisane družbe.

Relevantne določbe ZFPPIPP in ZPP

8. V času izbrisa tožene stranke iz sodnega registra, 8. 4. 2010, je pravne posledice izbrisa urejal ZFPPIPP. V prvem stavku šestega odstavka 442. člena je določal: „Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti.“

9. Prvi odstavek 443. člena ZFPPIPP je določal: „Če se premoženje najde, potem ko te okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa, se nad njim opravi stečajni postopek (v nadaljnjem besedilu: stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe).“

10. Prvi odstavek 208. člena ZPP določa: „Postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena tega zakona, se nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo.“ Razlogi za ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti

11. Za odločitev v zadevi je bistvena presoja narave pravnega nasledstva aktivnih družbenikov v primeru izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije ter nadalje posledice takšnega nasledstva na procesnopravni položaj družbenikov v postopkih, v katerih je upnik izbrisane družbe vtoževal terjatev proti (tekom postopka izbrisani) družbi in ki so bili zaradi prenehanja stranke (izbrisa pravne osebe) skladno z določbo 205. člena ZPP prekinjeni. Vprašanje, ki terja odgovor, pa je nadalje, ali morebitno materialnopravno nasledstvo aktivnih družbenikov vodi do procesnopravnega nasledstva v postopku, v katerem je kot stranka sodelovala izbrisana družba (prvi odstavek 208. člena ZPP).

12. Skladno z ureditvijo po šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP so aktivni družbeniki upnikom izbrisane družbe solidarno odgovorni za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane družbe(1). Drugače, kot je veljalo po ureditvi pred sprejemom ZFPPIPP(2), družbeniki po izbrisu družbe niso upravičeni do njenega premoženja oziroma pripadajočega deleža na njem(3). Takšna ureditev utemeljuje zaključek, da aktivni družbeniki izbrisane družbe niso njeni univerzalni pravni nasledniki. Za slednje je namreč značilno, da v celoti vstopijo v vse pravne položaje svojega (univerzalnega) pravnega prednika. To pomeni, da nanje preidejo vse pravice, imetnik (nosilec) katerih je bil pravni prednik ob nastanku položaja, ki povzroči univerzalno pravno nasledstvo. Prav tako pa nanje preidejo tudi vse obveznosti, subjekt (nosilec) katerih je bil pravni prednik. Z univerzalnim pravnim nasledstvom tako preidejo vse pravice iz materialnega in procesnopravnega razmerja na naslednike po samem zakonu(4).

13. Ker ZFPPIPP za aktivne družbenike izbrisane družbe predpisuje (zgolj) prevzem njenih neplačanih obveznosti, ne pa tudi udeležbe na njenem premoženju, je mogoče zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe. Z ureditvijo po ZFPPIPP pride tako ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije do spremembe dolžnika le v primeru neplačanih obveznosti družbe do upnika, torej v omejenem obsegu, kar je značilnost singularnega pravnega nasledstva.

14. Kot utemeljeno izpostavlja zahteva, je sodna praksa Vrhovnega sodišča RS v zvezi z nadaljevanjem prekinjenega postopka s singularnim naslednikom izbrisane družbe enotna. Zavzela je stališče, da prvi odstavek 208. člena ZPP omogoča nadaljevanje pravdnega postopka s posamičnim (singularnim) pravnim naslednikom, če je le-ta položaj pridobil zaradi prenehanja oziroma v postopku prenehanja pravne osebe (sklepi Vrhovnega sodišča RS III Ips 72/2000 z dne 24. 8. 2000, III Ips 25/2001 z dne 12. 4. 2001, III Ips 102/2001 z dne 18. 10. 2001, III Ips 96/2005 z dne 23. 1. 2007, III Ips 173/2007 z dne 30. 9. 2008; prim. še Pravno mnenje, občna seja VSS, 16.6.1999; Pravna mnenja 1/99, str. 35). Četudi je navedena sodna praksa stališče utemeljevala na ureditvi po določbah Zakona o gospodarskih družbah oziroma na dejstvu prehoda terjatve zaradi prenehanja družbe v stečajnem ali likvidacijskem postopku, je slednje uporabljivo tudi v zadevnem primeru.

15. Skladno z navedenim zahteva utemeljeno opozarja na zmotnost zaključka sodišč nižjih stopenj, da je nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP mogoče le z univerzalnimi pravnimi nasledniki izbrisane družbe. Ker je pritožbeno sodišče napačno uporabilo določbo prvega odstavka 208. člena ZPP in petega odstavka 81. člena ZPP, je izpodbijani sklep obremenjen z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP).

Op. št. (1): Prvi stavek šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP govori o neplačanih obveznostih, kar implicitno pomeni, da zakon vzpostavlja le odgovornost aktivnih družbenikov za denarne obveznosti izbrisane družbe.

Op. št. (2): Primerjaj ustavno odločbo U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002, zlasti 61. točko obrazložitve.

Op. št. (3): Glej peti odstavek 443. člena ZFPPIPP.

Op. št. (4): Tako tudi Nina Plavšak v Obligacijsko pravo splošni del, GV založba, Ljubljana 2009, str. 455; Jože Juhart v Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba v Ljubljani, 1961, str. 186.