Jedro

Revident je prejel zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka 18.3.1998, dne 14.4.1998 pa je bil vabljen na disciplinsko obravnavo, ki je bila 28.4.1998. Ni bilo opravičljivega razloga niti za odsotnost revidenta z obravnave, niti za prošnjo za preložitev disciplinske obravnave zaradi odsotnosti njegovega pooblaščenca, ker je bilo med vabilom in obravnavo dovolj časa za kvalitetno pripravo zagovora. Pooblaščenec bi lahko v primeru svoje odsotnosti za nadomeščanje na disciplinski obravnavi pooblastil katerega od svojih kolegov, kar je v takih primerih običajen postopek. Zato disciplinski organ z zavrnitvijo prošnje po preložitvi ni kršil niti določb o vročanju (103. člen zakona o delovnih razmerjih - ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.) niti določb o pravici do obrambe (63. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nadalj.).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da tožnik ni odgovoren za kršitve delovnih obveznosti iz odločbe tožene stranke z dne 28.4.1998 oziroma odločbe Disciplinske komisije V. z dne 9.7.1998 pod točko 1, 2 in za eno kršitev iz točke 4, v ostalem pa je glede odgovornosti in disciplinskega ukrepa obe disciplinski odločbi potrdilo in zavrnilo tožbeni zahtevek, da tožniku delovno razmerje 28.4.1998 ni prenehalo zakonito. Posledično je zato zavrnilo tudi tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnika ponovno sprejeti na delo in mu izplačati za nazaj zapadle zneske plače in obračunati pripadajoče davke in prispevke.

Drugostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji je navajal, da mu tožena stranka v disciplinskem postopku ni dala možnosti, da bi se zagovarjal v prisotnosti svojega pooblaščenca, ker je neupravičeno zavrnila prošnjo za preložitev obravnave. S tem mu je bila kršena pravica do obrambe. Tožnik zahteve za uvedbo disciplinskega postopka ni prejel 14.3.1998, ker je vročeno pisanje vrnil, poleg tega pa ni bilo dokazano, da bi tožnik kadarkoli ravnal v nasprotju s sprejetimi vabili. Dokazi zbrani v postopku so temeljili samo na pričah, ki jih je predlagala tožena stranka, zato je bilo zaradi kršitve pravil nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 12/2003 - uradno prečiščeno besedilo) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim sodbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi bila v disciplinskem postopku kršena pravila tega postopka, predvsem pa ni ugotovilo, da revidentu zaradi nepravilnega ravnanja tožene stranke ne bi bilo omogočeno obravnavanje v navzočnosti njegovega pooblaščenca. Ob ugotovitvi, ki je dejanska ugotovitev, in na katero je revizijsko sodišče vezano ob upoštevanju tretjega odstavka 370. člena ZPP, da je revident prejel zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka 18.3.1998 in da je bil dne 14.4.1998 vabljen na disciplinsko obravnavo, ki je bila 28.4.1998, ni bilo opravičljivega razloga niti za odsotnost revidenta z obravnave, niti za prošnjo za preložitev disciplinske obravnave zaradi odsotnosti njegovega pooblaščenca, ker je bilo med vabilom in obravnavo dovolj časa za kvalitetno pripravo zagovora. Pooblaščenec bi lahko v primeru svoje odsotnosti za nadomeščanje na disciplinski obravnavi pooblastil katerega od svojih kolegov, kar je v takih primerih običajen postopek. Zato disciplinski organ z zavrnitvijo prošnje po preložitvi ni kršil niti določb o vročanju (103. člen zakona o delovnih razmerjih - ZDR - Uradni list RS, št. 14/90 in nadalj.) niti določb o pravici do obrambe (63. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nadalj.).

Revizijsko sodišče je vezano na ugotovitve dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo nižje sodišče, saj revizija ni dopustna zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato revizije ni preizkušalo v delu, ki se nanaša na prejem zahteve za uvedbo disciplinskega postopka in v delu, ki se nanaša na dokaze na podlagi zaslišanja prič.

Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO - Uradni list RS, št. 15/90 in nadalj.) v 2. točki prvega odstavka 45. člena določa kot hujšo kršitev delovne obveznosti neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno ali malomarno opravljanje delovnih in drugih obveznosti, v 11. točki istega člena pa kot tako določa kršitev predpisov o varstvu pri delu, varstvu pred požarom, eksplozijo ali drugimi naravnimi nesrečami.

V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je revident v februarju in marcu 1998 leta storil več kršitev iz 2. točke prvega odstavka 45. člena ZDDO, v marcu 1998 pa tudi kršitev iz 11. točke, ker je ravnal v nasprotju z določbami pravilnika o varstvu pri delu. Zato so, v skladu z določbo drugega odstavka 45. člena ZDDO, ki določa, da se za kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti iz 1. do 12. točke prvega odstavka tega člena obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, že disciplinski organi, pa tudi obe nižji sodišči imeli pravno podlago za izrek tega disciplinskega ukrepa, oziroma ugotovitev, da tak izrek disciplinskega ukrepa ni v nasprotju z veljavnimi predpisi.

Zato je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo zavrnilo.