Jedro

Ni ovire, da se predlog za delegacijo pristojnosti vloži v kasnejših fazah postopka, a je pri odločanju o predlogu treba upoštevati obseg že opravljenih procesnih in oddaljenost od začetka postopka. Zaradi ustavne zahteve po ekonomičnosti postopka, je treba predloge za delegacijo pristojnosti, v primerih, ko postopek teže že dalj časa in je sodišče opravilo več procesnih dejanj, presojati strožje.

V okoliščinah konkretnega primera bi delegacijo utemeljevale le najbolj tehtne okoliščine. Druga predlagateljica bi predlog za delegacijo pristojnosti tudi morala in bi lahko podala prej. Navaja sicer, da tega ni storila prej, ker se je bala negativnega odziva sodelavcev, kakor tudi da so sodelavci do nje tudi sicer imeli negativen odnos. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so ti očitki nekonkretizirani, zato se do njih ne more opredeliti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Druga predlagateljica je v postopku za sodno ureditev meje, ki teče od leta 2016, 8. 11. 2024 vložila predlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče. Navaja, da je bila do julija 2024 sodelavka zaposlenih na pristojnem sodišču, konkretneje na nepravdnem in zapuščinskem oddelku, med drugim tudi razpravljajoče sodnice. Sodelavci bi naj do nje imeli negativen odnos, kar so ji povedali osebno in pokazali v svojih pisnih odločitvah. Prenosa pristojnosti ni predlagala prej, saj se je bala negativnih posledic - da s tem ne bi ogrozila svojega eksistenčnega položaja.

2.Predlog ni utemeljen.

3.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh razumnega zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko.

4.Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Stališče Vrhovnega sodišča je, da srečevanje strank s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti ali poznanstva, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti. To bi utemeljeval šele globlji, tesnejši ali prijateljski stik. Tega druga predlagateljica ne zatrjuje.

5.Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, je mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela. Sodniki vseh sodišč odločajo na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Tesnejša povezanost druge predlagateljice s katerim sodnikom pristojnega sodišča bi lahko pomenila razlog za izločitev tega sodnika (70. člen ZPP). Vendar o taki povezanosti ni mogoče sklepati vnaprej. O obstoju izločitvenega razloga bi namreč moral obstajati sklep, s katerim bi bilo zahtevi za izločitev sodnika ugodeno. Če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, pa bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, in ne delegacija na podlagi 67. člena ZPP. V konkretnem primeru ni podatkov, da bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča.

6.Iz sklepa predsednice pristojnega sodišča o predlogu za izločitev razpravljajoče sodnice izhaja, da je bila druga predlagateljica na nepravdnem in zapuščinskem oddelku pristojnega sodišča zaposlena kot zapisnikarica. Za razpravljajočo sodnico ni delala. Iz prakse Vrhovnega sodišča res izhaja, da je razlog za prenos pristojnosti lahko zaposlitev na istem oddelku, a je pri odločanju o delegaciji pristojnosti treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. V konkretnem primeru je treba upoštevati, da druga predlagateljica ni sodni funkcionar (sodnica) pristojnega sodišča in da po vsebini ne gre za posebej občutljivo pravno materijo (npr. družinskopravno) ali za reševanje spora (npr. pravdni postopek), temveč za nepravdni postopek, namenjen ureditvi medsebojnih razmerij. Okrajno sodišče v Ljubljani je tudi največje okrajno sodišče v državi in je malo verjetno, da bi se druga udeleženka poznala z vsemi zaposlenimi.

7.Postopek teče že od leta 2016, druga predlagateljica pa je vložila predlog šele sedaj. Sicer ni ovire, da se predlog za delegacijo pristojnosti vloži v kasnejših fazah postopka, a je pri odločanju o predlogu treba upoštevati obseg že opravljenih procesnih in oddaljenost od začetka postopka. Zaradi ustavne zahteve po ekonomičnosti postopka, je treba predloge za delegacijo pristojnosti v primerih, ko postopek teže že dalj časa in je sodišče opravilo več procesnih dejanj, presojati strožje. V okoliščinah konkretnega primera bi delegacijo utemeljevale le najbolj tehtne okoliščine. Druga predlagateljica bi predlog za delegacijo pristojnosti lahko podala prej. Navaja sicer, da tega ni storila prej, ker se je bala negativnega odziva sodelavcev, kakor tudi da so sodelavci do nje tudi sicer imeli negativen odnos. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so ti očitki nekonkretizirani, zato se do njih ne more opredeliti.

8.Upoštevaje vse navedene okoliščine, predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

Op. št. (1)Dne 18. 11. 2024 je predlog dopolnila z dodatnimi navedbami.

Op. št. (2)VSRS sklep I R 160/2022 z dne 7. 12. 2022, VSRS sklep I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024.

Op. št. (3)VSRS sklep I R 9/2022 z dne 9. 2. 2022, VSRS sklep I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024.

Op. št. (4)Smiselno glej VSRS sklep I R 137/2013 z dne 9. 1. 2014, VSRS sklep I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024.

Op. št. (5)VSRS sklep I R 27/2023 z dne 15. 3. 2023, VSRS sklep I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024.

Op. št. (6)Npr. VSRS sklep I R 68/2020 z dne 22. 5. 2020, pa tudi I R 177/2021 z dne 12. 1. 2022, na katerega se sklicuje druga predlagateljica.

Op. št. (7)VSRS sklep I R 138/2024 z dne 4. 9. 2024.

Op. št. (8)Smiselno glej VSRS sklep I R 130/2023 z dne 17. 8. 2023, VSRS sklep I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024.

Op. št. (9)Smiselno VSRS sklep I R 165/2019 z dne 9. 12. 2019.

Op. št. (10)Smiselno VSRS sklep I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024. V zadevi I R 159/2009 z dne 10. 12. 2009, na katero se sklicuje druga predlagateljica, je šlo za manjše sodišče.

Op. št. (11)Smiselno VSRS sklep I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015.