12. 10. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe GIPOSS Gradbena podjetja Ljubljana, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Carmen Dobnik, odvetnica v Ljubljani, na seji 12. oktobra 2015

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 15. člena in četrtega odstavka 26. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Uradni list RS, št. 45/08 in 59/11) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. CDn 92/2014 z dne 18. 3. 2014 v zvezi s sklepoma Okrajnega sodišča v Velenju št. Sdn 106/2014 z dne 3. 2. 2014 in št. Dn 4696/2014 z dne 9. 1. 2014 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku navedeni določbi Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL). Prva od njiju, to je 15. člen ZVEtL, nalaga sodišču, pred katerim je vložen predlog za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu, naj po uradni dolžnosti odredi vpis zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine, in določa, da se za to zaznambo smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi spora. Četrti odstavek 26. člena ZVEtL, ki ga pobudnica prav tako izpodbija, pa med drugim določa, da se 15. člen ZVEtL smiselno uporablja v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini. Izpodbijani normi naj bi bili v neskladju z 2., 22. in 33. členom Ustave.

2.Pobudnica vlaga tudi ustavno pritožbo zoper odločitev, s katero je sodišče v zemljiškoknjižnem postopku pri več nepremičninah, pri katerih je pobudnica vknjižena kot lastnica, po uradni dolžnosti dovolilo vpis zaznambe spora o določitvi pripadajoče nepremičnine z dodatnim opisom, da se zaznamuje "postopek določitve pripadajočega zemljišča, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani z opr. št. N 723/2013 na podlagi določb ZVEtL".

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijani zakonski določbi ne učinkujeta neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnica je sicer pobudo vložila po formalnem izčrpanju vseh pravnih sredstev v zemljiškoknjižnem postopku hkrati z ustavno pritožbo zoper akte zemljiškoknjižnega sodišča. Vendar je predpostavka za vložitev pobude v takih primerih tudi izčrpanost pravnih sredstev po vsebini. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na podlagi katere je bila sprejeta odločitev v njegovi zadevi, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). Sodišča morajo argumente o protiustavnosti, če se z njimi ne strinjajo, obrazloženo zavrniti, če z njimi soglašajo in gre za zakon, pa morajo začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Tako ima Ustavno sodišče, ko odloča o oceni ustavnosti takih predpisov, pred seboj utemeljitev, ki so jo v zvezi s tem sprejela pristojna sodišča. V pobudi vsebovanih argumentov o neskladju izpodbijane ureditve z 2., 22. in 33. členom Ustave pritožnica ni uveljavljala v pritožbi. To pomeni, da ni izčrpala pravnih sredstev v vsebinskem smislu in da ustavna pritožba, s katero utemeljuje svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti 15. člena in četrtega odstavka 26. člena ZVEtL, v tem delu ni dopustna. Zato kljub vloženi ustavni pritožbi pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Ustavno sodišče je zato njeno pobudo zavrglo (1. točka izreka).

5.Poleg očitkov, za katere je Ustavno sodišče v prejšnji točki pojasnilo, da niso bili vsebinsko izčrpani v pravnih sredstvih, pa pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje tudi kršitve človekovih pravic, glede katerih so procesne predpostavke izpolnjene. Vendar Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik