Jedro

O ugovoru dolžnika, sedanjega toženca, je v skladu z določbo 54. člena ZIZ odločilo izvršilno sodišče in sklep o izvršbi v dovolitvenem delu razveljavilo. Ker se nobena od strank zoper sklep ni pritožila, je izvršilno sodišče po pravnomočnosti razveljavitvenega sklepa zadevo odstopilo pravdnemu sodišču. Pravdno sodišče nima pravne podlage za odstop pravdnega spisa izvršilnemu sodišču. Določba člena 4/1 ZPP nalaga izvedbo javne glavne obravnave le v primeru, če sodišče o tožbenem zahtevku odloča meritorno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik mora v 15 dneh od prejema tega sklepa tožencu povrniti 210,45 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila, svoje pritožbene stroške pa nosi sam.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi delnega umika tožbe razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 06/00533 z dne 11.4.2006, v 1. točki izreka za plačilo 470,14 EUR (prej 112.646,00 SIT) in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 52,85 EUR (prej 12.664,00 SIT) od 3.6.2004 do plačila in v tem delu postopek ustavilo. V ostalem delu 1. točke izreka, za plačilo 1.756,63 EUR (prej 420.960,00 SIT) z obrestmi in v 3. točki izreka za plačilo 158,94 EUR (prej 38.088,80 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.4.2006 do plačila, pa je tožbo zavrglo. Tožniku je naložilo, da mora v 15 dneh po prejemu sklepa tožencu povrniti 231,42 EUR njegovih stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev.

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja vse v Zakonu o pravdnem postopku - ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje, pred drugim sodnikom. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravom, in sicer 54. člen ZIZ, saj bi moralo odločiti o ugovoru dolžnika z dne 22.4.2006 in pri tem upoštevati navedbe tožeče stranke v odgovoru na ugovor z dne 22.5.2006. Posledično je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je bilo o terjatvi 1.765,63 EUR s pp že pravnomočno razsojeno in je tako zmotno uporabilo 2. odstavek 319. člena ZPP. Sodišče bi moralo odločiti po pravilih pravdnega postopka. Ugovor in odgovor na ugovor bi moralo obravnavati kot vlogo pravdnih strank, nato pa strankam omogočiti vsaj prvi narok za glavno obravnavo (člen 4/1 ZPP). Sodišče prve stopnje je storilo relativno bistveno kršitev postopka po členu 339/1 ZPP v zvezi s členom 4/1 ZPP. Izpodbijani sklep je nezakonit in nepravilen. Storilo pa je tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka po 10. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, kajti sodbo je izdalo brez glavne obravnave, čeprav bi jo moralo opraviti.

Tožena stranka je na vročeno pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo določbo 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Ta zakonska določba predpisuje, da o ugovoru zoper sklep o izvršbi, ob odsotnosti drugačnih določb, odloča sodišče, ki je sklep o izvršbi izdalo, torej izvršilno sodišče. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je pritožnik, kljub temu, da je razpolagal z izvršilnim naslovom, predlagal izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Izvršilno sodišče je predlogu sledilo in dolžniku ponovno naložilo plačilo zahtevane terjatve. O ugovoru dolžnika, sedanjega toženca, z dne 22.4.2004, je v skladu z določbo 54. člena ZIZ odločilo izvršilno sodišče in sklep o izvršbi v dovolitvenem delu razveljavilo. Ker se nobena od strank zoper sklep ni pritožila, je izvršilno sodišče po pravnomočnosti razveljavitvenega sklepa zadevo odstopilo pravdnemu sodišču. Navedene okoliščine je pravdno sodišče pritožniku pojasnilo že v dopisu z dne 11.1.2008 in pravilno navedlo, da nima pravne podlage za predlagani odstop pravdnega spisa izvršilnemu sodišču. Neutemeljen in tudi nerazumljiv je nadaljnji pritožbeni očitek, da je zmotna ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je o obveznosti za plačilo 1.756,63 EUR že pravnomočno odločeno. Tožeča stranka se namreč v odstavku pred citirano pritožbeno navedbo sama sklicuje na sodbo Okrajnega sodišča na Vrhniki, opr. št. P 18/2001 z dne 3.6.2004 in odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1608/2004 z dne 16.11.2005, s katero je bilo tožencu naloženo plačilo iste terjatve, kot jo je zahteval v obravnavanem postopku.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni odločalo po pravilih pravdnega postopka. Določba 274. člena ZPP pooblašča predsednika senata, da ob preizkusu tožbe izda sklep o zavrženju tožbe, če je stvar že pravnomočno razsojena. Določba 1. odstavka 4. člena ZPP nalaga izvedbo javne glavne obravnave le v primeru, če sodišče o tožbenem zahtevku odloča meritorno. Ker izvedba glavne obravnave za izdajo izpodbijanega sklepa ni predpisana, je neutemeljen tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 10. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče po navedenem ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni našlo niti po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato bo morala sama nositi nastale ji pritožbene stroške. Odločitev o tem temelji na določbi 1. odstavka 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP. Na isti pravni podlagi bo morala povrniti še stroške, ki so z vložitvijo odgovora na pritožbo nastali nasprotni stranki. Le-ti obsegajo nagrado za odgovor na pritožbo, odmerjeno po tarifni številki 21 Odvetniške tarife v vrednosti 375 točk, materialne stroške v višini 2 % nagrade (določba 13. člena Odvetniške tarife) in 20 % DDV. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,46 EUR je tožena stranka upravičena do povračila nagrade v znesku 210,45 EUR. Tožena stranka pa ni upravičena do povračila nagrade za posvet odvetnika s stranko in pregled spisa, saj sta navedeni odvetnikovi opravili zajeti v nagradi za sestavo odgovora na pritožbo.